.webp){kind=icon}
Večina Slovencev se v času poletnih počitnic odpravi na Hrvaško, nekateri pa morda celo razmišljajo o selitvi tja, tudi iz davčnih razlogov. Nova vlada je nekatere davčne spremembe zapisala že v koalicijsko pogodbo. Finančni minister Klemen Boštjančič je napovedal, da bi bila lahko davčna reforma precej obsežnejša, kot so sprva predvidevali. Omenja se možnost davčne razbremenitve na eni strani in dodatne davčne obremenitve premoženja na drugi strani; v zraku visi tudi nepremičninski davek.
lastni arhiv
V tem negotovem ozračju se vse več slovenskih podjetnikov sprašuje, ali morda ne bi bila smiselna selitev podjetja v katero od sosednjih držav članic EU, denimo Hrvaško. Na Hrvaškem poznajo zgolj dve dohodninski stopnji, 20-odstotno in 30-odstotno v delu, kjer letna davčna osnova presega približno 48 tisoč evrov letno. Dodatno je treba plačati še lokalni davek, katerega stopnja je odvisna od kraja prebivanja, lahko pa znaša od nič do 30 odstotkov. Pri nižjih in povprečnih plačah je obdavčitev primerljiva s Slovenijo, pri višjih plačah je Hrvaška lahko ugodnejša, na kratko povzame Jure Mercina, davčni svetovalec in partner v podjetju LeitnerLeitner.
Preberi še
Normirancev že skoraj 70 tisoč, vlada jim napoveduje spremembe
Normiranci se veselijo davčnih ugodnosti, vlada manj, zato pripravlja spremembe.
14.07.2022
Želite kmalu prodati lastniški delež? Potem je lahko Hrvaška mikavna
Za slovenske podjetnike bi bila selitev sedeža na Hrvaško lahko zanimiva zaradi razlik pri obdavčitvi dohodkov iz kapitala. Dobički, doseženi pri prodaji poslovnih deležev ali delnic, so na Hrvaškem obdavčeni le, če je imel posameznik delež ali delnico v lasti manj kot dve leti. V tem primeru je dobiček obdavčen po desetodstotni stopnji. Če je bil lastnik več kot dve leti, pa je dobiček neobdavčen. "Zaradi tega je Hrvaška zanimiva destinacija za podjetnike, ki nameravajo v kratkem prodati svoje lastniške deleže in so se pripravljeni tudi dejansko preseliti na Hrvaško," razlaga Mercina.
Selitev sedeža podjetja v tujino zaradi nižjih obdavčitev ne bi prinesla želenih učinkov, če podjetje večino prometa ustvari v Sloveniji.
Prvi pomemben vidik, da lahko podjetje doseže spremembo davčnega rezidentstva, je bolj kot sprememba formalnega sedeža družbe sprememba kraja dejanskega poslovodstva družbe. "To je kraj, v katerem poslovodstvo sprejema odločitve o poslovanju družbe. Če se poslovne odločitve še vedno sprejemajo v Sloveniji, sprememba rezidentstva ni mogoča. Taka družba je še vedno davčni rezident Slovenije in je v Sloveniji zavezana za davek po načelu obdavčitve od svetovnih dohodkov," pojasnjuje Mercina.
Davčni strokovanjak ob tem izpostavlja še eno posebnost: "Tudi če se kraj dejanskega poslovodstva prestavi izven Slovenije, lahko dejavnosti družbe v Sloveniji predstavljajo stalno poslovno enoto. V tem primeru sicer družba ni več zavezana za davek v Sloveniji po načelu obdavčitve svetovnih dohodkov, je pa dolžna plačati davek od dobička, ki se lahko pripiše poslovni enoti v Sloveniji. In če dejavnost stalne poslovne enote v Sloveniji predstavlja glavnino poslovanja, je lahko obdavčitev družbe primerljiva kot pred selitvijo sedeža."
V praksi torej s selitvijo na Hrvaško podjetniki ne rešijo prav veliko, če glavnino prometa ustvarijo v Sloveniji. Ob tem je treba biti pozoren tudi na pravilo o izstopni obdavčitvi, ki je bilo sprejeto na podlagi Direktive EU o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom. Če zaradi spremembe davčnega rezidentstva družbe Slovenija izgubi pravico do obdavčitve skritih rezerv na sredstvih v lasti družbe, se rezerve obdavčijo v Sloveniji še pred spremembo rezidentstva.
Sprememba osebnega rezidentstva
Ena od možnosti, ki preostanejo slovenskim podjetnikom z nepremičninami v tujini, denimo na Hrvaškem, je sprememba osebnega rezidentstva, s katero postanejo davčni nerezidenti Slovenije. Pri tem so v Sloveniji zavezani za dohodnino le še od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji, pojasnjuje Mercina: "Slovenija ima torej le še omejeno pravico do obdavčitve, npr. od najemnin, če taka oseba oddaja v najem nepremičnino v Sloveniji, od dividend, če dividende izplačuje slovenska družba itd. Upoštevati moramo tudi to, da lahko konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju še dodatno omejijo pravico do obdavčitve državi vira, v tem primeru Sloveniji."
Transparentnost je pomembna
V minulih letih so bile veliko medijske pozornosti deležne dejavnosti Roka Snežiča, ki je nudil storitve selitve podjetja v davčno bolj ugodno Bosno in Hercegovino. Ob transparentni selitvi podjetja poteza ni sporna, se strinja Mercina, a opozarja, da "bo od takšne selitve še marsikaterega podjetnika bolela glava, če ne bo transparentna. Ob tem ostaja tudi vprašanje, ali se selitev pod črto sploh splača oziroma ali odtehta skrbi, ki jih prinese. Velja zmotno mišljenje, da po selitvi podjetje nima več davčnih obveznosti v Sloveniji. A to velja le ob prej omenjenih pogojih, da sta tudi sedež dejanskega delovanja poslovodstva in kraj poslovanja v tujini." V nasprotnem primeru bodo davki ostali v Sloveniji.
Kdo se torej odloča za beg iz slovenskega poslovnega okolja?
Najpogosteje so to podjetniki, ki že v izhodišču merijo na globalni trg in za katere Slovenija ne predstavlja pomembnega faktorja. V takšnih primerih med glavnimi razlogi za selitev običajno ni obdavčitev, temveč prepoznavnost in ugled jurisdikcije, v okviru katere je družba ustanovljena. V praksi je prenos obstoječih poslovnih dejavnosti zelo zahteven postopek, tudi zakonodaja pa vse bolj omejuje takšne manevre. Umetna selitev sedeža podjetja je v okviru mednarodnega projekta BEPS in prihajajočih direktiv EU (ATAD 3 …) praktično onemogočena.
Če potegnemo črto, je selitev sedeža podjetja smiselna le v primeru, da boste svoj delež v njem kmalu prodali ali boste dejansko poslovanje podjetja selili v državo prihodnjega rezidentstva. Zgolj selitev sedeža podjetja v soseščino, denimo na Hrvaško, želenih rezultatov ne bo prinesla. Na to kažejo tudi podatki statističnega urada, ki kažejo, da se je iz Slovenije na Hrvaško od leta 2011 do leta 2020 vsako leto v povprečju odselilo od 500 do 600 ljudi, v Bosno in Hercegovino pa od sto do 200 ljudi, kar so dokaj zanemarljive številke.
