.webp){kind=icon}
Medtem ko Združenje bank Slovenije napoveduje nadaljevanje procesa konsolidacije slovenskega bančnega trga, manjše slovenske banke pravijo, da nameravajo ostati samostojne.
Z napovedano združitvijo Nove KBM in SKB banke pod lastništvom madžarske lastnice OTP bosta na bančnem trgu v Sloveniji dominirali dve veliki bančni skupini: OTP in Nova Ljubljanska banka (NLB), vsaka s približno 30-odstotnim tržnim deležem; k deležu NLB se šteje tudi nekdanja Sberbanka, sedaj N banka, ki jo je NLB prevzela po ruskem napadu na Ukrajino.
Druge banke na slovenskem trgu imajo bistveno manjše tržne deleže. Intesa Sanpaolo ima (po podatkih Banke Slovenije s konca leta 2021, ki so zadnji na razpolago) 7,5-odstotni tržni delež, sledijo Unicredit (6,6 odstotka), SID banka (6,1 odstotka), Gorenjska banka (4,9 odstotka), Delavska hranilnica (4,3 odstotka), Sparkasse (3,4 odstotka), Addiko banka (2,9 odstotka) in Deželna banka (2,5 odstotka). Najmanjši sta hranilnica LON z 0,7-odstotnim in Primorska hranilnica z 0,4-odstotnim tržnim deležem.
Preberi še
NLB cilja na hrvaški trg, ji bo uspelo?
Po vstopu Hrvaške v območje evra so v NLB znova zrasle ambicije za vstop na hrvaški trg.
21.02.2023
Borzni zmagovalci začetka 2023? Banke, seveda
Bančni indeks v okviru Euro Stoxx je od začetka leta pridobil skoraj četrtino vrednosti.
08.03.2023
Banka Slovenije: Velike razlike med ponudbami bank
Analiza Banke Slovenije kaže na veliko razliko med najcenejšo in najdražjo ponudbo bank.
20.02.2023
NLB lani ustvarila rekorden dobiček med slovenskimi podjetji
Vrednost delnice je od odprtja Ljubljanske borze poskočila za šest odstotkov.
23.02.2023
"Zelo zahtevno okolje poslovanja"
Pri Združenju bank Slovenije menijo, da se bo proces konsolidacije slovenskega bančnega sistema nadaljeval. "Glede na zelo zahtevno okolje poslovanja, tako z vidika regulative kakor tudi z vidika konkurence, ne le znotraj bančnega sektorja, ampak tudi tretjih ponudnikov sorodnih finančnih storitev, ki nimajo enakih regulatornih zahtev (recimo med drugim makrobonitetnih ukrepov), je pričakovati, da se proces konsolidacije še ne bo zaključil," je sporočila Aleksandra Žibrat iz združenja.
Vendar so vse manjše banke, ki smo jih kontaktirali, sporočile, da nameravajo ostati samostojne. Pri Banki Slovenije zadeve niso želeli komentirati.
"Združitve in prevzemi niso del naše strategije. V regiji srednje in vzhodne Evrope smo z izjemnimi poslovnimi rezultati, doseženimi v zadnjih osmih četrtletjih, dokazali, da lahko z organsko rastjo ustvarjamo dodano vrednost za naše stranke in ustvarjamo dobiček, ki znatno presega pričakovanja, ki bi lahko bila dosežena z uspešnimi M&A (združitve in prevzemi, op. a.) transakcijami," pravijo pri Unicreditu.
Pri Delavski hranilnici imajo strategijo, da skupaj s hčerinsko družbo DH Leasing na trgu ostanejo "samostojna in zaupanja vredna domača finančna skupina, v okviru katere celovito odgovarjamo na vse finančne potrebe prebivalstva, podjetništva in ostalih strank". Banka Sparkasse namerava kot del skupine Erste in Sparkasse dolgoročno ostati tudi na slovenskem trgu.
Gorenjska banka želi doseči desetodstotni tržni delež. Kako konkretno bodo to storili, niso sporočili. Konsolidacija je po njihovo na svetovnem bančnem trgu ustaljena praksa, ki bankam omogoča, da strankam ponudijo celovit nabor kakovostnih finančnih storitev pod konkurenčnimi pogoji.
"Pozitivni učinki tako za banke kot za njihove stranke"
"Omogoča ekonomijo obsega in znižuje relativne stroške, zato banke lahko posledično več vlagajo v razvoj inovativnih storitev, procesov in tehnologij za boljšo uporabniško izkušnjo in večje zadovoljstvo strank. Ti trendi, ki se jasno kažejo tudi v slovenskem prostoru, pospešujejo transformacijo tradicionalnega bančništva v smeri digitalizacije in prinašajo pozitivne učinke tako za banke kot za njihove stranke," pravijo pri Gorenjski banki.
Ob napovedi združitve NKBM in SKB pod lastništvom OTP je konsolidacijo kot naravni proces opisal tudi predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. "V Sloveniji prihajamo v ciljno stanje zaokroženega trga. Še vedno bomo imeli konkurenčen trg, ki strankam zagotavlja dostop do storitev po razumnih pogojih. Obenem bo manj bank, ki bi zaradi določenih težav lahko uporabljale dampinške ali zelo nizke cene, neustrezna zavarovanja transakcij in podobno," je povedal Brodnjak.
Po mnenju ekonomista Aleša Ahčana bodo sicer večino koristi združevanja in zmanjševanja števila bank pobrale banke same oziroma njihovi lastniki, ki bodo zaradi prihrankov pri poslovanju (združenih) bank deležni višjih dobičkov. Le majhen del prihrankov bodo banke zaradi tržnega boja prek znižanja cen prenesle na stranke, je pred časom v pogovoru za Bloomberg Adria povedal Ahčan.
Proces konsolidacije se je začel že pred leti; med drugim je NKBM, ki jo je sedaj prevzela OTP, prevzela Poštno banko Slovenije, Raiffeisen banko in nazadnje še Abanko.
