Prva dama Petrola: Vse odvisno od rešitve zahtevka za povračilo škode

Danes je Petrol objavil poslovne rezultate za prvih devet mesecev poslovanja. Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih dosegla EBITDA v višini 98,3 milijona evrov, kar je 44 odstotkov manj kot v prvih devetih mesecih leta 2021. Čisti poslovni izid družbe je letos zaradi znižanja EBITDA iz naslova regulacije cen goriv in derivatov znašal 24 milijonov evrov. To je 74 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko je družba zabeležila 91,2 milijona evrov čistega poslovnega izida.

Uprava meni, da ocene poslovanja do konca tega leta še ni mogoče podati – tudi zaradi neznank glede poslovanja družbe Geoplin. Vse skupaj je odvisno od rešitve zahtevka za povračilo škode. Čeprav so že avgusta na vlado poslali prošnjo za sestanek, do danes odgovora še niso dobili.

Pogovarjali smo se s prvo damo Petrola Nado Drobne Popović.

Petrol

 

V prvih devetih mesecih je Petrol zabeležil 44 odstotkov nižji EBITDA in kar 74 odstotkov manjši čisti poslovni izid. Kako komentirate rezultate?

Letošnji poslovni rezultat je posledica regulacij. Največ prodajnih mest imamo v Sloveniji in na Hrvaškem, skupaj več kot 500 od več kot 600 prodajnih mest. Prisotni smo tudi v drugih državah, kot so Bosna in Hercegovina (BiH), Srbija in Črna gora, kjer je mreža bistveno manjša oziroma so naši tržni deleži relativno manj pomembni glede na velikost trga. V Sloveniji in na Hrvaškem smo letos beležili regulacije cen naftnih derivatov. V Sloveniji smo imeli v drugem kvartalu negativno državno intervencijo, pri čemer smo beležili obdobja, ko smo prodajali pod nižjimi cenami in ustvarjali direktno izgubo. Potem je bila z 21. junijem ta regulacija predčasno prekinjena, dobili pa smo regulirano maržo. Imeli smo 60 dni regulacije marže na približno šest centov in šele od 17. avgusta naprej je ta regulacija 9,9 centa. Ta regulacija je, če lahko temu tako rečem, ustrezna, saj Petrol lahko pokriva vse svoje stroške. Vsekakor ima regulacija zelo velik vpliv na poslovni rezultat skupine. Če normaliziramo ta rezultat na način, da vzamemo trenutne marže v Sloveniji in da za Hrvaško vzamemo maržo 75 lip na liter, ki je veljala nekje do sredine junija, lahko rečem, da bi poslovni načrt, ki je bil za letošnje leto izredno ambiciozno zastavljen, lahko tudi uresničili.

Nadzorni svet je pozval vlado, naj čim prej obravnava zahtevek Petrola za povrnitev nastale škode iz naslova regulacije cen naftnih derivatov. Kako potekajo pogovori z vlado?

S 15. marcem smo dobili sklep vlade s končno določeno maloprodajno ceno. Ta sklep je bil v roku 15 dni dopolnjen, pri čemer se je na eni strani podaljšala veljavnost do 30. aprila, se je pa tudi v sklepu določilo oziroma zapisalo, da bo vlada družbi povrnila nastale stroške. Regulacija se je potem še enkrat ponovila 11. maja. Na ministrstvo za gospodarstvo smo vsak teden pošiljali izračunano škodo oziroma zahtevke. Ko se je to obdobje končalo, smo z ministrstva za gospodarstvo dobili zahtevo za poročanje o vseh količinah, ki so bile prodane tako izven avtocest kot na avtocestah, in o vseh stroških, ki so pri tem nastajali. To poročilo je bilo v roku oddano, do 22. julija. V avgustu smo ponovno prosili vlado za sestanek na to temo, a do danes nismo prejeli nobenega odgovora. Leto se končuje in za nas je izredno pomembno, da lahko pripoznamo ta zahtevek še letos, ko je škoda dejansko nastala. V nasprotnem primeru je z vidika Petrola to nesprejemljivo. Vsa goriva smo v tem času prodajali, storitev smo stoodstotno in kakovostno opravili. Imamo sklep vlade, da se bodo stroški povrnili. Ustrezno bi morali biti povrnjeni v letu, ko je škoda nastala.

Imate pripravljene scenarije, če ne pride do vračila tega zneska? 

V tem primeru bo treba zahtevek vložiti na državno pravobranilstvo. Želeli bi si, da to rešimo sami. Če to ne bo možno, bo pač treba poseči po drugi pravni možnosti, ki je na voljo.

Ravno zaradi negotovosti glede povračila škode je bonitetna agencija S&P dala Petrol na tako imenovani Credit Watch Negative. Potencialno poslabšanje bonitete družbe to za vas pomeni še več težav.

Ne le za Petrol, posledično tudi za slovenski trg. To pomeni, da bodo bistveno dražji stroški financiranja, in pomeni dodatne bančne garancije. V teh časih, ko se strošek financiranja izredno dviguje, to prinaša dodatne stroške in tudi pritisk na že tako visoke cene naftnih derivatov. Če sem iskrena, bi bilo z vidika vseh deležnikov pametno, da se dogovorimo glede izplačila zahtevka. Še enkrat bi želela poudariti, da je v sklepu vlade bilo zapisano, da bodo stroški poravnani. Mislim, da bi bilo to z vidika tako Petrola kot uporabnikov in naših kupcev, najbolj smiselno, da to rešimo v letošnjem letu in ne tvegamo izgubo bonitetne ocene in slabših pogojev poslovanja.

 

Vlada je napovedala, da bodo sami pripravili izračune in ne bodo upoštevali izračunov trgovcev z naftnih derivatov.

Seveda je to vedno možno. Petrol je pripravil svoj zahtevek najprej na podlagi lastnih kalkulacij, potem smo izpolnili zahtevek na podlagi zahteve ministrstva za gospodarstvo. Razumem, da je vlada oziroma pristojno ministrstvo od naftnih trgovcev to zahtevalo zato, da bodo lahko pripravili lastne kalkulacije na podlagi podatkov, ki smo jim jih posredovali.

V poročilu ste zapisali, da je težko oceniti poslovanje do konca leta. Verjetno bo še težje napovedati poslovanje v letu 2023. Številni analitiki namreč napovedujejo recesijo v prihajajočem letu. Kako se pripravljate na leto 2023?

Izredno težko je narediti oceno za letošnje leto. Na eni strani imamo nerešeno vprašanje zahtevkov v času regulacije in na drugi strani ne vemo, kakšen vpliv bo imela naša odvisna družba Geoplin na končni rezultat. Kot smo povedali, še vedno beležimo bistveno nižje dobave od nominiranih količin plina iz ruskega vira. Manko količin pa se zakupi na trgu. V tem trenutku so sicer cene ugodnejše, kot so bile septembra, ko je bilo treba te zakupe opraviti. Izredno težko je povedati, kakšen bo poslovni rezultat Geoplina do konca leta. Odvisen je predvsem od tega, ali bodo nižje cene plina, ki so danes na trgu, zdržale do konca leta.

Kar se tiče drugega leta, je v Sloveniji trenutna regulacija, ki jo imamo, ustrezna. S to regulacijo lahko pokrivamo stroške. Treba pa se bo dogovoriti za ustreznejši model regulacije na Hrvaškem. S hrvaško vlado smo vzpostavili dialog. Če še to ustrezno uredimo, potem imamo na področju prodaje naftnih derivatov ustrezne pogoje. Kaj bo s segmentom bioplina in zemeljskega plina? Največja tveganja neustreznih dobav z ruske strani so bila prisotna v tem letu. V naslednjem letu takšnih tveganj nimamo več. Je pa še eno odprto vprašanje. To je regulacija elektrike in plina za končne fizične uporabnike, ki velja od 1. septembra letos za obdobje enega leta. V pripravi je interventni zakon, ki naj bi pokril povračilo te razlike. Mislim, da bi ta zakon moral biti sprejet do konca leta – in to tudi trgovci pričakujemo. Šele potem bo imela priprava plana za naslednje leto realnejše predpostavke. Bo pa pred nami izredno zahtevno poslovno leto. Na eni strani bo vpliv visokih cen energentov v industriji zagotovo večji kot letos, ko so bili ti zakupi narejeni pod ugodnejšimi pogoji. Vidimo tudi, da se izredno višajo tudi stroški financiranja; in tudi to bo imelo vpliv predvsem na investicijskem delu. Treba je povedati, da so predvsem investicije tiste, ki jih je Petrol že letos moral začeti v enem delu zmanjševati, tudi premikati v prihodnja leta.

Omenili ste, da tudi Petrol zamika nekatere investicije v prihajajoča leta. Kakšne so kalkulacije? Za koliko boste zmanjšali zneske za investicije? To namreč za seboj potegne več stvari. 

V petletni strategiji smo planirali 750 milijonov investicij. Letos smo bili primorani del investicij premakniti v naslednje leto. Kljub vsemu pa lahko rečem, da smo v izgradnji največje sončne elektrarne na Hrvaškem, in sicer z močjo 220 megavatov. To je v tem trenutku največja sončna elektrarna v regiji. Investicija teče skladno z načrti. Planira se, da bo zaključek investicije proti koncu leta. Tega projekta nikakor nismo želeli ustaviti, ker je tudi za nas zelo pomemben. Zato je tudi zelo pomembno, da zahtevek, ki je nastal v prvi polovici leta, ustrezno rešimo. To je pravzaprav tudi podlaga za načrte v prihodnjem letu in vsekakor bi si želeli, da bi se zadeva rešila še v tem letu.

Kako pa je s stroški? Verjetno je tu še prostor za optimizacijo, če bi bilo to v prihajajočem letu potrebno?

S stroški se ukvarjamo že od kovida naprej. Skupina Petrol je naredila zelo veliko, ampak tako kot ste rekli, potencial za optimizacijo je še vedno. Zaradi inflacije stroški nekako z zamikom prihajajo v pogodbe in stroške. Glavnina pogodb, vsaj na Petrolu, je bila sklenjenja v okviru pogajanj v lanskem letu za letošnje leto. In vsega še ne zaznavamo v stroških. Zdaj, ko se pogajamo za naslednje leto, so pritiski neizmerni tudi s strani stroška dela. Za kar nekaj popravkov smo se letos dogovorili z zaposlenimi. Pritiski so veliki, ne samo od naših zaposlenih, tudi s strani zunanjih izvajalcev.

Torej je pričakovati, da se bodo tudi plače v prihajajočem letu korigirale?

Mislim, da bo ta del vsekakor potreben. Celo leto je bilo na trgu delovne sile zelo zahtevno. Na Petrolu imamo ves čas izredno korekten, ampak zahteven dialog s sindikati in svetom delavcev. Iščemo rešitve, ki so v bistvu sprejemljive tudi za Petrol. Predvsem se je treba zavedati, da je naš poslovni model pod še večjim pritiskom. Na eni strani imamo regulirane cene, s tem so tudi naši prihodki regulirani, na drugi strani pa imam tudi velik pritisk na stroške. Še enkrat, delamo na tem. Vidimo pa tudi, da je še prostor za izboljšave. Predvsem v delu stroškovne optimizacije, ki je lahko posledica avtomatizacije in digitalizacije. S tem se procesi poenostavijo in posledično to vodi v nižje stroške.

Slovenski državni holding (SDH) ima novo vodstvo. SDH ima tudi pomemben delež v Petrolu. Kakšna so tu pričakovanja?

SDH ima na skupščini skoraj 33 odstotkov glasovalnih pravic. Petrol bo moral rešiti vprašanje zahtevka za nazaj. Mislim, da tu ne bi smeli imeti nasprotnega pogleda tudi z našim največjim delničarjem, kako se bo ta stvar uredila. Pred nami je zelo zahtevno leto. Na eni strani bodo ukrepi, ki se še pripravljajo. V tem trenutku je država ukrepala in regulirala cene predvsem za fizične stranke in za male poslovne odjemalce, na strani industrije pa še niso bilo sprejeti nobeni ukrepi. Zelo pomembno je, da ko se sprejemajo regulatorni okviri, so čim prej jasni tudi mehanizmi poplačil v ozadju, da tudi podjetja znamo ustrezno zapirati pogodbe. Sicer se lahko zgodi, da so manjši ponudniki zaradi pritiska na svoje bilance primorani nehati poslovati. Potem je pritisk na večja podjetja, ki še ostajamo na trgu, še toliko večji.

Pa ste se že srečali z novim vodstvom SDH? 

Smo. Imeli smo sestanek. Dobro poslovno prakso imamo vzpostavljeno že od nastanka SDH. V povprečju sta to dva sestanka na leto. Eden je v jesenskih časih, ki smo ga že imeli. Pogledajo se izhodišča za naslednje leto. Drugo srečanje pa je po objavljenem letnem poročilu in pred skupščino, ko se pogovorimo o zaključku leta in rezultatih, ki so bili ustvarjeni.

Kolikšna je verjetnost, da se realizira prevzem Geoplina? Vlada je dala priglasitev na AVK. Je takšen scenarij možen, če bi prišlo do kakšnih zapletov v letu 2023?

Kot smo povedali že v septembru in obvestili SDH, smo zaradi izredno visokih cen plina (cene plina so bile takrat tudi 225 evrov za megavatno uro) pripravljali različne scenarije. Najbolj kritično je zadnje četrtletje, torej od oktobra do decembra. V primeru, da dobave s strani Rusije in dobavitelja Gazproma ne bo v nominiranih količinah, bo treba vse zakupe narediti po borznih cenah. Bili so tudi scenariji, da bi morali narediti tudi dokapitalizacijo Geoplina. V tem trenutku Petrol to ustrezno zaklepa skupaj z Geoplinom. Če bodo razmere do konca leta ustrezne in bodo zdržale, bomo verjetno to lahko zaprli in bodo lastniške razmere ostale popolnoma enake, kot so zdaj. To je naš interes. Zemeljski plin je produkt, na katerem Petrol gradi svojo strategijo, in vsekakor nam je to tudi v interesu in to strategijo vidimo tudi v prihodnje.

Imate morda oceno potrebne dokapitalizacije Geoplina?

Ne. Variacije so tako velike, da ne znamo dovolj natančno oceniti. Imamo pa sprejeto politiko, zakupi se vršijo v skladu z dobro poslovno prakso Petrola. Petrol je konservativno podjetje. Mi nismo špekulanti; niti nikoli nismo bili v svoji 80-letni zgodovini. Popolnoma enako ravnamo tudi v Geoplinu.

Zgodila se je cepitev delnice. Potencialno je tako postala delnica tudi zanimiva za manjše vlagatelje. Je pa res, da so nekatere borznoposredniške družbe to cepitev zaračunale vlagateljem. Ste seznanjeni s tem?

Tega, da bi družbe to zaračunale strankam – moram biti iskrena –, nisem vedela. Zakaj smo predlagali cepitev? Cepitev je bila z našega vidika pomembna, ker je bila vrednost delnice visoka. Ko smo pogledali delnice, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, je bila vrednost Petrolove delnice med najvišjimi. S cepitvijo delnice smo želeli povečati promet.  

Delnice so zanimive tudi zaradi dividende donosnosti. Kaj bo torej z dividendo?

Vedno smo skrbeli za stabilno dividendno politiko. Imamo ogromno pokojninskih skladov, ki so lastniki Petrola. Stabilna in zanesljiva dividendna politika, ki jo vedno komuniciramo vnaprej, pomeni izplačilo 50 odstotkov čistega dobička skupine. To je nekaj, česar smo se držali. V tem trenutku se o tem, kakšna bo predlagana dividenda za letošnje leto v naslednjem letu, še ne znamo izjasniti. Ponovno, največji izziv je ta, kako bomo zaključili leto.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar