.webp){kind=icon}
"Zakaj se startupi selijo v tujino? Odgovor je preprost: Slovenija je majhen trg in za mnoge startupe že na začetku postane pretesna," odgovarja Tilen Šarlah, upravljalec slovenskih naložb pri FeelsGood Social Impact Investment Fund. Aljoša Domijan, serijski podjetnik in investitor, dodaja, da čeprav poslovna ideja nastane v slovenskih glavah in so ustanovitelji iz Slovenije, zagonska podjetja nastajajo z mislijo na globalni trg.
Da startupi v določenih primerih zaradi ovir bežijo po pomoč v tujino, se zavedajo tudi pri Slovenskem podjetniškem skladu (SPS). "Kljub temu pa ocenjujemo, da je podpora slovenskega startup ekosistema v slovenskem okolju že tako dodelana, da v večini primerov podjetja lahko najdejo pomoč in podporo, ki jo potrebujejo za ustanovitev in rast, v domačem okolju," dodajajo v skladu.
"Nismo Silicijeva dolina"
S tem se strinja tudi Domijan, ki pravi, da startupi v zgodnjih fazah lahko hitro pridejo do finančnih sredstev. "Razvito imamo podporno okolje z inkubatorji, tudi mednarodno uveljavljeni ABC Accelerator je močno prisoten. Na voljo so tako izkušeni mentorji za različna področja kot tudi dobre povezave z investitorji za naslednje runde financiranja," opisuje slovenski ekosistem Domijan.
lastni arhiv
Kljub temu pod črto ocenjuje, da lahko podjetje s slovenskim znanjem trenutno poženemo do vrednosti okrog 50 milijonov evrov. "Tako podjetje praviloma posluje vsaj v treh ali štirih državah. Seveda se moramo zavedati, da nismo Silicijeva dolina. Lahko bi rekli, da so vsa največja digitalna podjetja v Sloveniji zbrana v eni stolpnici. Delamo na tem, da bosta dve, potem tri …," je jasen Domijan.
Da je Slovenija na začetku dobro izhodišče, meni tudi Šarlah. "Ne glede na to je omejevanje samo na naš trg z vidika razvoja ideje oziroma projekta prva napaka, ki jo lahko naredi startup ekipa. Gledati je treba širše in zasledovati svetovne smernice," je prepričan.
Vlada lahko ustvari primerne pogoje
Pri nas je za zagonska podjetja v prvi fazi dobro poskrbljeno. Problem se pojavi v naslednjih krogih financiranja, saj na SPS ponujajo le en program tveganega kapitala za podjetja, ki bi želela globalno rasti. "V skladu bi si želeli tudi druge premike – lažje zaposlovanje tujcev za mlada inovativna podjetja, primerno davčno obravnavo za opcijsko nagrajevanje ter druge ukrepe, ki so že navedeni in potrjeni v akcijskem načrtu," pravijo v SPS.
Omenjeno bi lahko omogočila nova vlada, kar je na podelitvi za slovenski startup leta povedal tudi novi gospodarski minister Matjaž Han. "Kot vlada moramo poskrbeti, da zagonskih podjetij ne bomo ovirali pri rasti," je dejal.
Enakega mnenja je tudi Domijan. "Vlada bi si lahko zastavila cilj, da ustvari pogoje, ki bodo vsako leto vsaj desetim novim podjetjem omogočili, da bodo zrasla do vrednosti 50 milijonov evrov. Mogoče tudi do 100 milijonov," je ambiciozen serijski podjetnik. Po njegovih besedah bo med njimi v naslednjih letih zagotovo tudi kakšno podjetje z milijardo prihodkov.
"V množici vseh ostalih podjetij, ki bodo prav tako sodelovala v tej tekmi in rasla, lahko pridemo do nekaj milijard evrov večje vrednosti slovenskega gospodarstva vsako leto," pravi Domijan. Dodaja, da se bodo posledično ob ostajanju slovenskih startupov pri nas v Slovenijo začela seliti tudi tuja podjetja.
Kaj pomeni primerno poslovno okolje? "Podjetja, ne samo startupe, je treba davčno razbremeniti, jim nuditi podporo in ugodno financiranje ter zmanjšati birokracijo, saj bodo le na ta način lahko družbi vračala dodano vrednost," pravi Šarlah. Dodaja, da mora biti okolje stabilno, da lahko podjetja preko svojih načrtov uresničujejo cilje, ne pa da bi jih morala zaradi političnih sprememb vedno znova obračati na glavo ali celo razmišljati o selitvi v tujino.
lastni arhiv
Tuji investitorji vedo, da slovenski startupi prinašajo dobre zaslužke
Pogledati moramo tudi na stran ponudbe investicij, kjer ima slovensko okolje še veliko priložnosti za izboljšave. "Investitorji seveda zasledujejo svoje cilje, zahtevajo določen donos, iščejo naslednje samoroge. Slovenija in Hrvaška sta malo izven fokusa zahodnih trgov, zato ponujata manj konkurence pri iskanju investicij. Tukaj nekateri skladi vidijo priložnost," meni Šarlah. Ob tem obe okolji sodita med rastoča gospodarstva in s tem zagotavljata določeno varnost, kar je seveda pomembno za investitorje.
"Tuji investitorji vedo, da slovenski startupi prinašajo dobre zaslužke. Ko sorazmerno nizke vložke nadgradijo z odpiranjem pravih vrat na drugih trgih, na katera Slovenke in Slovenci ne znamo niti potrkati, se vrednost slovenskih startupov v kratkem času poveča od tri- do desetkrat," je ob tem jasen Domijan.
Koliko kapitala so zbrali slovenski startupi?
"Mlada podjetja imajo preko SPS in slovenskega startup ekosistema obilo možnosti oziroma potenciala, da začnejo posel doma in ga razširijo v tujino. Če podjetja znajo izkoristiti vse ponujeno, ni potrebe, da 'bežijo' po začetni kapital v tujino," so prepričani v skladu. Kot pravijo, naš ekosistem že prerašča v okolje hitrorastočih podjetij.
V času od začetka krize covida-19 do konca leta 2021 je SPS pridobil okrog 200 milijonov evrov dodatnih virov iz proračuna RS in evropskih kohezijskih skladov. "V letu 2021 se je prvič zgodilo, da je SPS zneskovno podprl največ neposrednih kreditov za različne likvidnostne potrebe (119 milijonov evrov), na drugem mestu po višini odobrenih sredstev so bile garancije za bančne kredite (91,5 milijona evrov), ki so bile vse do covid krize vodilni instrument SPS pri odobravanju finančnih spodbud," so zapisali pri SPS.
Startupi so od leta 2014 dalje preko semenskega kapitala SPS zbrali skupno že več kot 11 milijonov evrov zasebnih investicij, kar kaže, da podporo zanimivim podjetjem v začetnih fazah razvoja namenjajo tudi zasebni investitorji. Skupaj so tako omogočili 24,27 milijona evrov investicij.
