.webp){kind=icon}
Okoljski, družbeni in upravljalski (environmental, social, governance – ESG, angl.) kriteriji so v zadnjih letih postali pravi trend na finančnih trgih in v marketinških oddelkih podjetij. V času podnebne krize in rastoče družbene neenakosti vse več vlagateljev zanima, kako se velike in vplivne korporacije spopadajo s temi družbenimi izzivi. Obstajajo tri vrste skladov ESG: delniški skladi, obvezniški skladi ter skladi surovin in alternativnih sredstev. Sestavljeni so iz finančnih inštrumentov, ki na takšen ali drugačen način obljubljajo pozitiven vpliv na družbo in okolje.
Trend ESG je na političnem parketu izzval precej kritik, saj ga mnogi vidijo kot priročen piar za multinacionalke, ki so v svojem delovanju vse prej kot okoljsko in družbeno odgovorne. Vse več vprašanj sedaj postavljajo tudi mali vlagatelji v ESG-sklade, iz teh skladov pa na veliko odteka kapital.
Nenaden padec priljubljenosti
Po dobrih treh letih prilivov sta v maju iz ameriških ESG-skladov odtekli več kot dve milijardi dolarjev, kažejo podatki Bloomberg Intelligence, kar je največji odliv doslej. Neto mesečni prilivi v tovrstne sklade v maju so bili komaj pozitivni, okrog 400 milijonov dolarjev, v delniških skladih je prišlo do 200-milijonskega odliva.
Za primerjavo, v letu 2021 so povprečni mesečni prilivi dosegali 11 milijard dolarjev, januarja lani so presegli celo 20 milijard dolarjev. Od leta 2019 so vlagatelji skladom ESG namenili okrog 300 milijard dolarjev, od tega skoraj 160 milijard samo v lanskem letu. V letu 2022 se je pričakovalo nadaljevanje tega trenda.
Toda ruska invazija na Ukrajino in dvig cen nafte sta dvignila delnice energetskih podjetij s fosilnimi gorivi – katerih poslovni model ni ravno okolju prijazen. Indeks S & P 500 Energy je letos po podatkih Bloomberga pridobil 34 odstotkov, medtem ko je splošni referenčni tečaj upadel za 21 odstotkov.
Investiranje v družbeno odgovornost zahteva vse večje žrtvovanje. Za mnoge investitorje je namreč donosnost pomembnejša od vpliva na okolje, kaže anketa RBC Wealth Management. Anketiranci so prav tako izražali dvome o nalepki ESG: čeprav več kot dve tretjini vprašanih verjameta, da družbena in okoljska odgovornost zagotavlja svetlo prihodnost, jih 74 odstotkov odgovarja, da mnogo podjetij zavaja glede svojih iniciativ ESG.
Kaj dela Facebook na seznamu družbeno odgovornih podjetij?
Odlive kapitala vodijo predvsem odločitve institucionalnih vlagateljev, a tudi mali vlagatelji vse pogosteje gledajo pod prste ESG-skladov in so pozorni na to, katera podjetja so vključena v sestavo delniških skladov.
Novinarji Bloomberga so govorili z Neilom Bakerjem, gradbenikom iz Združenega kraljestva, ki je želel vlagati družbeno odgovorno, v podjetja z etičnim poslanstvom. Med drugim izrecno ni želel vložiti svojega denarja v družbo Meta, ki je lastnica Facebooka. Družbeno omrežje ima namreč precej vprašljiv vpliv na družbo; največji škandal je povzročilo deljenje uporabniških podatkov z družbo Cambridge Analytica, kar je ključno vplivalo na izid ameriških volitev leta 2016 in hkratno politično polarizacijo. Toda najti sklad ESG, ki ne vključuje tehnoloških velikanov, je skoraj nemogoče, pravi Baker.
"Počutil sem se malo opeharjenega, ker se mi je zdelo, da vlagam v etično plat finančnih trgov. Nato pa začneš poizvedovati in razmišljaš: Zakaj je Facebook tu?" Namesto v sklad ESG se je Baker na koncu odločil za investicijo v razpršen indeksni sklad.
Poleg malih vlagateljev, ki so razočarani zaradi "etičnega vlaganja", tudi finančniki sami priznavajo, da v resnici ne vedo, kaj naj bi ESG sploh bil. "Kaj je ESG-sklad? Dobesedno nimam pojma," je za Bloomberg priznala Gemma Woodward, vodja odgovornih investicij pri podjetju Quilter Cheviot, ki se ukvarja ravno z ESG-produkti. Večina skladov ESG se zanaša na ocene tretjih organizacij, ki niso regulirane in po mnenju finančnih strokovnjakov poleg tega niso zanesljive in transparentne.
Ironično je, da so prav skladi, ki so najbolj izpostavljeni tehnološkim velikanom z vprašljivim etičnim poslovanjem, letos zabeležili največje izgube. Tehnološka podjetja so bila z zategovanjem monetarne politike v ZDA in po svetu na največjem udaru, saj so zaradi razvojne usmerjenosti najbolj odvisna od vse dražjega zadolževanja. Največji sklad ESG na svetu, BlackRockov 21 milijard dolarjev vredni sklad iShares ESG Aware MSCI USA, je letos izgubil četrtino svoje vrednosti. Med podjetji, vključenimi v sklad, so poleg podjetja Meta tudi ameriški naftni velikani, kot sta Chevron in Exxon.
Musk: ESG je prevara
Orodje Google Trends medtem kaže, da je ravno v maju, ko je iz ESG-skladov odtekal kapital, poskočilo zanimanje za koncept ESG. Trendi Googlovega iskanja, kot je to že navada, sledijo tvitom najbogatejšega Zemljana Elona Muska, ki je sredi maja svojim sledilcem sporočil, da je ESG prevara.
Musk je 18. maja tvitnil, da je ESG "orožje lažnih bojevnikov za družbeno pravičnost", kar je sicer postala prava mantra ameriških republikancev in političnega konservatizma po svetu. Čeprav korelacija ne pomeni vzročnosti, ni nemogoče, da Muskovo mnenje vpliva na odločitve tako institucionalnih kot malih vlagateljev, ki zapuščajo delnice ESG.
Bloomberg
Preiskava ESG-skladov Goldman Sachsa, Deutsche Bank
Dvomi malih in velikih vlagateljev so še toliko manj presenetljivi v luči preiskav v ESG-sklade pri nekaterih največjih finančnih hišah, med drugim Goldman Sachs in Deutsche Bank.
Ameriška agencija za trg vrednostnih papirjev (Securities and Exchange Commission – SEC, angl.) preiskuje, ali so določene investicije Goldman Sachsa v skladu z oglaševanimi metrikami ESG.
Konec aprila je policija opravila preiskavo v frankfurtskih prostorih Deutsche Bank in upravljalca premoženja DWS Group. Preiskovali so t. i. "greenwashing", tj. zavajanje glede okoljskih vrednot. Izvršni direktor DWS Group Asoka Woehrmann je nedolgo zatem odstopil, podjetje pa obtožbe zanika.
Ameriške in evropske oblasti so vse bolj pozorne na to, kako finančna podjetja tržijo nekatere investicije in do kakšne mere niso transparentne glede investicij in metodologije pri izbiri finančnih sredstev. Pod posebnim drobnogledom so obtožbe o zavajanju glede okoljske trajnosti.
Okoljska in družbena odgovornost podjetij je še vedno pomembna tako za institucionalne kot za male vlagatelje, a ESG-industrija bo morala vzpostaviti standarde dobre prakse (strožjo selekcijo in transparentnost), ki bodo povrnili zaupanje razočaranih vlagateljev.
