Dobro jutro, danes z vami Aleš Kovačič, novinar Bloomberg Adria. Slabim novicam iz nemškega avtomobilskega sektorja v zadnjih mesecih ni videti konca. Nazadnje je še včeraj stečaj najavilo eno večjih dobaviteljev avtoindustrije, podjetje Gerhardi Kunststofftechnik. Še pred njim so odpuščanja zaradi padcev naročil napovedali pri ZF, Continentalu in Boschu.
Koren nesrečne zgodbe so bržčas razmere v srčiki industrije - Volkswagnu. Odpuščanja, zapiranja tovarn in delavski protesti so praktično dnevni koktajl informacij, ki prihajajo iz nemškega industrijskega srca Wolfsburga.
"Če ni povpraševanja, moramo prestrukturirati svoje zmogljivosti in jih prilagoditi stanju na trgu. Mislim, da se temu ne moremo izogniti," je po poročanju FNP nov žebelj v krsto evropskega giganta še včeraj zabil vodja nabave Dirk Grosse-Loheide.
Preberi še
Zakaj bi slovenska podjetja iskala posle v Nemčiji, 'bolniku Evrope'?
Kakšne so težave in priložnosti poslovanja v Nemčiji?
27.11.2024
Ana Polak Petrič: 'Nemška gospodarska lokomotiva vozi po tirnici, ampak upočasnjeno'
'Kot najvplivnejša država EU mora Nemčija volitve izvesti v najkrajšem možnem času'.
22.11.2024
Nad nemškega kanclerja 'Bidnovo prekletstvo'?
V javnomnenjskih anketah Olaf Scholz na dnu, minister Boris Pistorius pa na vrhu.
21.11.2024
Pa vendar se na koncu tunela svetlika luč. Vodstvo koncerna, ki mu do zelenih številk v poslovanju manjka kar 500 tisoč vozil, je namreč izrazilo upanje za dosego dogovora okoli nove kolektivne pogodbe z mogočnim delavskim sindikatom IG Metall do božiča. Ta sicer kategorično zavrača zapiranje tovarn in odpuščanja zaposlenih, vendar izraža pripravljenost na pogajanja, ki naj bi se začela 9. decembra. Zaposleni, uprava in ne nazadnje nemška vlada kanclerja Olafa Scholza tako lahko le upajo, da bo letošnji božič le prinesel olajšanje.
O tem, ali je Nemčija še vedno obljubljena dežela za domače izvoznike ali le novi bolnik Evrope, pa si preberite v današnjem članku kolega Urbana Červeka.
Roche z 1,4 milijarde evrov vrednim poslom
Švicarski farmacevtski velikan Roche je sporočil, da bo prevzel ameriško podjetje Poseida Therapeutics, saj želi okrepiti celične terapije na podlagi darovalcev. Posel, ki naj bi bil realiziran v začetku prihodnjega leta, je vreden 1,4 milijarde dolarjev. Švicarski gigant je ceno za delnico določil pri 9 dolarjih, pri čemer so dodatni štirje centi dodani v obliki naložbenega certifikata. To je glede na včerajšnjo vrednost delnice podjetja za dobrih 200 odstotkov več. Po navedbah Biosapce je Poseida Therapeutics zanimiva zaradi prilagojene celične terapije za zdravljenje krvnih rakov, tumorjev in nekaterih avtoimunskih bolezni, kjer Roche namerava okrepiti svoj portfelj.
Prihodnje leto zakon o shemi skrajšanega delovnega časa
Kot se je napovedovalo že nekaj časa in kot je v našem pogovoru pričakovanja gospodarstva povzel tudi izvršni direktor Gospodarske Zbornice Slovenije Mitja Groenšček, je vlada pripravila predlog zakona o subvencioniranju sheme skrajšanega delovnega časa. To je po poročanju RTV Slovenija storila prav zaradi težav v avtomobilski panogi, ki se zaradi upadanja prodaje električnih vozil sooča s pomanjkanjem naročil. Ukrep naj bi veljal največ šest mesecev, zakon pa bo predvidoma sprejet v začetku prihodnjega leta. Minister za delo Luka Mesec je poudaril, da so se pri pripravi zakona zgledovali po primerljivi avstrijski zakonodaji, v kratkem pa bo predlog romal v obravnavo na Ekonomsko-socialni svet.
Evropska komisija Slovenij prižgala zeleno luč
Včeraj je Evropska komisija sporočila, da je vladin srednjeročni fiskalno-strukturni načrt za obdobje 2025 – 2028 skladen z novimi javnofinančnimi pravili EU. Ta bodo sicer začela veljati prihodnje leto, a ker se načrt nanaša na prihodnje obdobje so pravila že stopila v veljavo.
Tako je vlada napovedala, da bo rast izdatkov v prihodnjih štirih letih v povprečju naraščal za 4,5 odstotka na leto. Javnofinančni primanjkljaj pa naj bi se glede na načrt z 2,9 odstotka BDP v letošnjem letu znižal na 1,2 odstotka BDP do leta 2028. Optimistične pa so tudi napovedi glede dolga države, ki naj bi se v tem obdobju znižal na 61,2 odstotka BDP, je zapisala vlada v svojem poročilu. Doslej je 22 držav oddalo srednjeročne-fiskalno strukturne načrte, naša država pa je med osmimi državami, ki so ocenjene kot skladne s priporočili.
Bia Separations ob 83 milijonov evrov?
Družba Sartorius Bia Separations je včeraj sporočila, da je prejela sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici, kjer je ta zavrnilo tožbeni zahtevek avstrijske družbe Bia Separations oziroma stečajnega upravitelja za plačilo 83 milijonov evrov. Sodišče je tožbo označilo za neutemeljeno, in sicer iz večih razlogov, s čimer pa se avstrijska družba ne strinja. "Nanjo bomo vložili pritožbo ter preučili tudi druge pravne možnosti. Menimo, da se je sodišče pri zavrnitvi zahtevka napačno oprlo na procesne razloge, ne da bi vsebinsko obravnavalo naše argumente in dokazne predloge, ki kažejo na zlorabo instituta prisilne poravnave ter neutemeljenost procesnih razlogov," so po navedbah STA sporočili in izrazili pričakovanje, da bo višje sodišče njihovi pritožbi ugodilo.
Najbolj brano
Prihajajo individualni naložbeni računi: vse, kar morate vedeti o njih
Slovenski varčevalci v enem mesecu iz depozitov potegnili 700 milijonov evrov
Z ministrom o davkih na nepremičnine, kriptu in izvedenih finančnih instrumentih
Slovenija stopnjuje pritisk na Izrael – na mizi tudi embargo na blago?
Poslovanje lizing hiš: Dobiček kopni, cene avtov se umirjajo
Danes spremljamo
Surs bo objavil prihodek od prodaje v storitvenih dejavnostih. GfK bo objavil zaupanje potrošnikov v Nemčiji. V ZDA bo znan podatek o inflaciji, merjeni z jedrnim indeksom PCE, ki ga pri svojih odločitvah uporablja Fed.