Trump zavrača dogovor z Iranom pod sedanjimi pogoji

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran pripravljen skleniti dogovor za končanje vojne, vendar si ZDA želijo ugodnejših pogojev, kar nakazuje, da v konfliktu ne bo popuščanja. Ta je ladijski promet v strateški Hormuški ožini skoraj zaustavil ter pretresel energetske trge.

Trump je tudi pozval druge države, naj pošljejo vojaške ladje za ohranitev odprtosti plovne poti, skozi katero poteka približno petina svetovnega izvoza nafte. Izrazil je upanje, da bodo sodelovale Kitajska, Francija, Japonska, Južna Koreja in Združeno kraljestvo.

"Iran želi skleniti dogovor, jaz pa ga ne želim skleniti, ker pogoji še niso dovolj dobri," je Trump povedal za NBC v sobotnem intervjuju in dodal, da bi moral "zelo trden" sporazum vključevati tudi zavezo Teherana, da se odpove jedrskim ambicijam.

Povračilni napadi Islamske republike na Izrael in arabske države v Perzijskem zalivu so se nadaljevali tudi ponoči v nedeljo, potem ko so ZDA napadle vojaške cilje na otoku Kharg, kjer se nahajajo ključni izvozni objekti za iransko nafto.

Združeni arabski emirati so v nedeljo sporočili, da prestrezajo iranske rakete in drone, prebivalcem pa pojasnili, da so eksplozije, slišane v delih Dubaja, posledica sestreljevanja teh izstrelkov. ZAE so navedli, da so od začetka konflikta prestregli 1.600 dronov in več kot 300 raket, ki jih je izstrelil Iran.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je za MS NOW dejal, da je "jasno, da so rakete, ki so zadele otok Kharg, prišle iz ZAE".

Anwar Gargash, višji svetovalec za zunanjo politiko predsednika ZAE šejka Mohameda bin Zayeda, je dejal, da ima država "pravico do samoobrambe pred to teroristično agresijo, ki ji je bila vsiljena, vendar kljub temu še naprej daje prednost razumu".

 

Bloomberg

 

Znova začeli operacije nakladanja nafte v Fudžajri

Po navedbah virov, seznanjenih z razmerami, so se v nedeljo znova začele operacije nakladanja nafte v Fudžajri, ključnem pristanišču ZAE, potem ko sta napad z dronom in požar dan prej prisilila v ustavitev izvoza. Viri niso želeli biti imenovani, ker niso pooblaščeni za javno komentiranje.

Fudžajra, ki leži tik zunaj Hormuške ožine, je pomembno vozlišče za surovo nafto in naftne derivate ter je za ZAE in svetovne trge postala še pomembnejša, ker je eno redkih izvoznih izhodišč v Zalivu, ki obide to plovno pot. Nakladanje je bilo začasno ustavljeno iz previdnosti, medtem ko so ocenjevali škodo.

Oblasti v Abu Dabiju so tudi sporočile, da so omejile požar, ki je izbruhnil v industrijskem kompleksu Ruwais po napadu z dronom 10. marca.

Medtem je Savdska Arabija poročala, da je v bližini prestolnice Rijad in v vzhodni regiji kraljevine prestregla najmanj 10 dronov. Bahrajn je sprožil sirene in prebivalce pozval, naj ostanejo na varnih območjih.

Iran je sporočil, da je proti Izraelu sprožil nov val raketnih napadov, kjer je zunanji minister Israel Katz vojno opisal kot prehod v fazo zmage. Povedal je tudi, da bo vojna, zdaj že v tretjem tednu, trajala "toliko časa, kot bo potrebno".

Na Trumpa doma narašča pritisk, saj vojna povzroča kaos na Bližnjem vzhodu, svetovne cene nafte pa so zaradi dejanskega iranskega zaprtja Hormuške ožine narasle na približno 100 dolarjev za sod. Trump je zavrnil skrbi glede višjih cen bencina v ZDA in dejal, da bodo padle, ko se bo spopad končal.

Po podatkih vlad in nevladnih organizacij je konflikt od začetka 28. februarja, ko so ZDA in Izrael bombardirali Iran, po regiji terjal približno 3.750 smrtnih žrtev.

Ameriška organizacija Human Rights Activists News Agency je sporočila, da je bilo v zadnjih dveh tednih v Iranu ubitih več kot tri tisoč ljudi. Več deset ljudi je umrlo tudi po Zalivu in v Izraelu, medtem ko so ZDA izgubile 11 pripadnikov vojske.

Izrael in ZDA so v soboto nadaljevali napade na Iran, Washington pa je Američanom naročil, naj nemudoma zapustijo Irak, pri čemer je navedel "pomembno grožnjo, ki jo predstavljajo teroristične milice, povezane z Iranom". To je sledilo poročanju agencije Associated Press, da je raketa zadela heliport znotraj kompleksa ameriškega veleposlaništva v Bagdadu.

Ob napovedi napada na otok Kharg je Trump dejal, da so bili tamkajšnji vojaški objekti izbrisani, ter dodal, da se je odločil, da ne bo napadel naftne infrastrukture "iz razlogov spodobnosti". Zagrozil je, da bo to storil, če Iran "kakorkoli poseže v svoboden in varen prehod ladij skozi Hormuško ožino".

Trump je dejal, da čeprav je bila iranska vojska "že 100-odstotno uničena", je za Teheran še vedno lahko nadaljevati grožnje ladjam z droni, minami in raketami kratkega dosega. ZDA bodo po njegovih besedah "silovito bombardirale" iransko obalo, da bi to preprečile.

Araghchi, iranski zunanji minister, je dejal, da je ožina zaprta le za ladje sovražnikov. Po podatkih UK Maritime Trade Operations je bilo od začetka vojne v Hormuški ožini in njeni okolici prijavljenih 16 napadov na plovila.

Libanonska vlada je sporočila, da je v izraelskih napadih na državo umrlo okoli 700 ljudi v vzporedni vojni, ki jo judovska država vodi proti proiranski skupini Hezbolah.

Francija je pripravila načrt za končanje vojne v Libanonu, ki bi od tamkajšnje vlade zahteval priznanje Izraela, je poročal Axios, sklicujoč se na tri ljudi, seznanjene z zadevo. Po teh navedbah je Libanon predlog sprejel kot izhodišče, medtem ko ga Izrael in ZDA še preučujeta.

Jordanija, kjer so prav tako nameščeni ameriški vojaki in letala, je v soboto sporočila, da je v zadnjem tednu prestregla 79 balističnih raket in dronov. Zračna obramba ni uspela ustaviti še šestih drugih izstrelkov. V tem obdobju je bilo ranjenih devet ljudi, je sporočila jordanska vojska.

Savdska Arabija, Irak, ZAE in Kuvajt so morali zaradi dejanskega zaprtja Hormuške ožine zmanjšati proizvodnjo surove nafte, medtem ko je Katar ustavil obratovanje utekočinjenega zemeljskega plina. Ta država je eden od treh največjih svetovnih dobaviteljev tega goriva.