Modžtaba Hamenej: novi iranski vrhovni voditelj se bo boril proti Trumpu, Izraelu in jezi doma

Večino svojih 56 let je Modžtaba Hamenej v Islamski republiki ostajal v ozadju ter tiho gradil mreže vpliva v varnostnem aparatu države, med duhovščino in znotraj njene premožne poslovne elite. Ko stopa v očetove čevlje, se ne sooča le z ameriško in izraelsko vojno mašinerijo, ki si prizadeva za njegov padec, temveč tudi s prebivalstvom v pretresu, katerega velik del si obupano želi videti konec njegovega režima.

Kot drugi najstarejši sin Alija Hameneja - vrhovnega voditelja, ubitga v prvih urah ameriško-izraelskega napada na Iran pred devetimi dnevi - Modžtabov vzpon prihaja v času, ko se sistem oblasti, ki ga je utemeljil njegov oče in nad katerim je ohranjal tesen nadzor, sooča z največjo eksistencialno grožnjo v skoraj 50-letni zgodovini.

Modžtaba Hamenej pooseblja vse, čemur nasprotuje več tisoč ljudi, ki so v zadnjih letih protestirali proti Islamski republiki. To vključuje nekaznovanost, s katero je očetov režim pogosto preganjal in ubijal državljane ter politične nasprotnike, pa tudi finančni klientelizem in korupcijo, ki sta prežela gospodarstvo.

Dolga leta je bližina starejšemu Hameneju pogosto pomenila dostop do virov. Mojtaba je zgradil večmilijardni mednarodni nepremičninski portfelj, vendar je to tudi spodbujalo pojav tako imenovanih aghazadeh - vzdevka, ki ga Iranci uporabljajo za premožne sinove in hčere arhitektov teokracije, ki so večinoma zaščiteni pred pomanjkanjem, ki ga je bilo prisiljeno prenašati preostalo prebivalstvo.

Januarske krvave demonstracije je sprva sprožilo ogorčenje zaradi življenjskih stroškov, a so hitro prerasle v protivladne nemire. Po navedbah skupin za človekove pravice je bilo ubitih najmanj 7.000 civilistov, verjetno pa še mnogo več.

Hamenejevo imenovanje nakazuje, da je manj verjetno, da bo režim popustil Trumpovi zahtevi, da se Iran preda, ter da bo nadaljeval očetov trdolinijski pristop k vladanju: nad vse drugo bo postavljal islam in protiameriško zunanjo politiko. Svoj položaj bi lahko izkoristil tudi za maščevanje zaradi uboja očeta, matere in žene v napadih 28. februarja.

Bloomberg

 

Po odloženem glasovanju Skupščine strokovnjakov - 88-članskega duhovniškega telesa, zadolženega za imenovanje vrhovnega voditelja - ter po dnevih ugibanj in spopadov med iranskimi političnimi frakcijami je odločitev o imenovanju Hamenejevega sina videti kot kljubovalna izjava. Kot veteran iransko-iraške vojne iz osemdesetih let velja za človeka, tesno povezanega z varnostnimi silami, kar kaže, da bo Islamska revolucionarna garda - močno krilo iranskih oboroženih sil - nadaljevala boj v vojni, ki je Bližnji vzhod pahnila v krizo, pretresla energetske trge in grozi, da se bo še bolj razširila v svetovno gospodarstvo.

To je odločitev, ki bo razjezila Trumpa, ki je do Hameneja izrazil prezir in bi njegovo imenovanje lahko uporabil kot pretvezo za nadaljnje stopnjevanje bombardiranja Teherana, ki ga je v nedeljo prekrival črn dim po izraelskih zračnih napadih na glavna naftna skladišča.

"Izbira Hameneja pomeni kontinuiteto in kljubovanje: zavezanost očetovi zapuščini in temeljnim načelom Islamske republike, hkrati pa zavrnitev ameriških in izraelskih prizadevanj za preoblikovanje sistema," je dejala Dina Esfandiary, analitičarka geoekonomije pri Bloomberg Economics. "Hamenej bo verjetno nadaljeval vojna prizadevanja in projiciral odpor." V petek je Trump Teheran pozval, naj privoli v "brezpogojno predajo", kar je ta zavrnil. Esfandiary meni, da Hamenej "verjetno ne bo iskal sodelovanja z Zahodom in umirjanja razmer".

Vrhovni voditelj je v Iranu najmočnejša posamezna oblast od ustanovitve Islamske republike po revoluciji leta 1979. Ta položaj predstavlja najvišjo raven verske avtoritete v dvanajstniškem šiizmu, vrsti šiitskega islama, ki prevladuje v Iranu, Iraku in Libanonu. Vrhovni voditelj ni le vodja države, ampak v Iranu nadzoruje tudi oborožene sile.

Toda imenovanje Modžtabe Hameneja krši dolgoletno prepričanje znotraj iranske duhovniške ustanove, da Islamska republika ne bi smela biti vodena po dinastičnem načelu. Z njegovo izbiro je bil opuščen vsak videz, da teokracija temelji na sistemu soglasja, ki potrebe ljudi postavlja na prvo mesto - in to v času vojne - saj skuša zaščititi interese konservativcev na oblasti.

Očetov sin

Vsi štirje Hamenejevi sinovi so vstopili v duhovniške vrste. Le Modžtaba si je prizadeval doseči teokratske kvalifikacije, potrebne za to, da bi ga imeli za duhovnika najvišje ravni v šiitskem islamu, pravi Mohsen Sazegara, ustanovni član IRGC in nekdanji namestnik ministra za proračun in načrtovanje. Sazegara, ki živi v Washingtonu, je postal glasen kritik iranske islamske ustave in Hamenejeve vladavine. Državo je zapustil, potem ko so ga v začetku 2000-ih večkrat aretirali zaradi njegovih nestrinjajočih se stališč.

Modžtaba se je rodil septembra 1969 v svetem mestu Mašhad na severovzhodu Irana. Zgodnja leta odraslosti je preživel v verskih semeniščih v Komu - središču verskega študija v državi. Od takrat naprej ga pogosto vidijo kot nekoga, ki se je vmešaval v politiko in ključne institucije, hkrati pa gradil vezi s premožnimi poslovneži, blizu režimu. Med služenjem na fronti v iransko-iraški vojni je skoval pomembna razmerja, ki so mu pomagala zgraditi vpliv znotraj režima, tudi v njegovih obveščevalnih organizacijah, je dejal Sazegara.

"Številne prijatelje, ki jih je našel med vojno, ima še vedno ob sebi," je dejal Sazegara in dodal, da je med njimi tudi predsednik parlamenta Mohamad-Bagher Ghalibaf, ki pomaga voditi iranski vojni odziv in je zelo verjetno pritiskal za njegovo imenovanje za vrhovnega voditelja.

Po Sazegarovih besedah je bila preostala politična in vojaška elita, ki vodi državo, močno razdeljena glede izbire Hameneja, ki so ga podpirali nekateri najtršji ultrakonservativni duhovniki v državi in večina IRGC. Druga frakcija, je dejal Sazegara, ki jo je najverjetneje vodil Ali Laridžani, sekretar Vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je bila naklonjena ohranitvi začasnega vodstvenega sveta - imenovanega kot prehodno telo za vodenje države po uboju starejšega Hameneja v prvih napadih.

V soboto je predsednik Masud Pezeškian, ki sedi v tričlanskem začasnem svetu, poudaril očitne razkole v sedanjem vojnem vodstvu glede iranskega odziva na napade, ko je dejal, da je bilo oboroženim silam, ki so na začetku konflikta dobile visoko stopnjo avtonomije pri svojih dejanjih, naročeno, "naj ne napadajo in ne izstreljujejo raket na sosednje države, razen če so od tam napadene". Konservativci so ga takoj kritizirali, napadi pa so se nadaljevali v soboto in nedeljo.

Zdaj, ko je Hamenej na čelu Islamske republike, bo IRGC še bolj vpletena v državne zadeve, notranje nestrinjanje pa ne bo tolerirano.

Bloomberg

 

Leta 2019 so ZDA proti Modžtabi uvedle sankcije in ga obtožile, da skuša "pospeševati destabilizacijske regionalne ambicije svojega očeta in represivne domače cilje", skupaj z elementi znotraj IRGC. Te globoke vezi z gardo ga postavljajo v položaj, da uveljavlja vpliv in igra nekakšno dirigentsko vlogo, podobno kot njegov oče.

V javnosti ga redko fotografirajo, čeprav so se njegove podobe v državnih medijih začele pojavljati pogosteje, ko so v zadnjih letih vse bolj rasle razprave o tem, kdo bo nasledil njegovega ostarelega očeta - vrhovnega voditelja od leta 1989. Neposrednih biografskih podrobnosti je malo, vendar več poročil kaže nanj kot na podpornika trdolinijskega nekdanjega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, ki je med letoma 2005 in 2013 osvojil dva mandata.

Ahmadinedžadova ponovna izvolitev leta 2009 je sprožila odziv milijonov volivcev, ki so protestirali proti izidu in režim obtoževali prevare ter manipulacije. Demonstracije so zatrle varnostne sile. To je bil prelomen trenutek za številne Irance, saj so spoznali, da je starejši Hamenej pripravljen ubijati svoje državljane, da bi ohranil popoln nadzor nad državo.

Modžtabova povezanost s temi dogodki in z zadušitvijo tako imenovanega Zelenega gibanja, ki sta ga vodila glavna Ahmadinedžadova reformistična tekmeca - nekdanji premier Mir Hosein Musavi in duhovnik Mehdi Karubi - je skupaj z njegovo povezanostjo z nekaterimi najmočnejšimi poslovneži v državi zaznamovala njegovo javno podobo.

Približno v tem času so se, po Sazegari, začeli Modžtabovi načrti, da se uveljavi kot verodostojen naslednik svojega očeta. Potem ko je dosegel potrebne teološke kvalifikacije za najvišji položaj, je "delal na pripravah za voditeljstvo".

Iz svoje pisarne je usklajeval stike z enotami IRGC, zlasti z obveščevalno organizacijo garde in mrežo voditeljev petkovih molitev po vsej državi.

Karubi je v pismu iz leta 2017, naslovljenem na pokojnega Hameneja, obsodil način, kako so bile vodene volitve leta 2009, in kako je bilo IRGC omogočeno, da si v državi zgradi tolikšen gospodarski in politični vpliv. Modžtabo je posebej izpostavil zaradi njegovega vmešavanja v volilni izid. V pismu, ki je bilo sprva objavljeno na družbenih omrežjih in na proreformnih spletnih straneh, je zapisano, da so Modžtaba, IRGC in njene prostovoljne paravojaške enote v civilu - znane kot Basidž - sodelovali pri zatrtju protestov in utišanju nestrinjanja, da bi zaščitili Ahmadinedžadovo predsedovanje.

Musavi in Karubi sta oba že 15 let v hišnem priporu in tam bosta po Hamenejevem imenovanju verjetno tudi ostala.

Duhovnik z nepremičninskim imperijem

Preiskava Bloomberg News je januarja razkrila, da je mlajši Hamenej zgradil obsežen nepremičninski imperij, vključno z luksuznimi hišami v Londonu in hoteli v Evropi. Temelji za to so bili položeni konec 2000-ih, ko so se sankcije proti Iranu zaostrovale, državna elita pa je iskala načine za prenos kapitala v tujino.

Hamenej je leta "sadil svojo ekipo zaveznikov po obveščevalnih in verskih telesih, ob sebi pa je zadrževal tudi del skorumpirane oligarhije države," je dejal Sazegara.

Močno se je zanašal na poslovneža Alija Ansarija, katerega hitro rastoči interesi v bančništvu, gradbeništvu in trgovini so po ugotovitvah Bloombergove preiskave služili kot kanal za prenos sredstev v tujino. Dobički, povezani predvsem z iransko prodajo nafte, so bili preusmerjeni prek posrednikov v Združenih arabskih emiratih, nato pa so končali v offshore podjetjih v jurisdikcijah, kot sta Otok Man in Sveti Krištof in Nevis. Ta podjetja so nato uporabili za nakup luksuznih hiš in hotelov s petimi zvezdicami po Evropi.

Takšna struktura je Hameneju omogočila, da je sestavil svetovni portfelj, ne da bi bilo njegovo ime na dokumentih. Hotel v Frankfurtu, finančni prestolnici Nemčije, zdaj pregleduje Hilton Worldwide Holdings zaradi vprašanj o njegovem dejanskem končnem lastniku.

Ljudje, seznanjeni z dogovori, so povedali, da je bil Hamenej tesno vpleten v posle, čeprav se je izogibal neposrednemu pravnemu lastništvu. Sčasoma se je mreža razvila v prefinjeno finančno strukturo, sposobno usmerjati milijarde dolarjev v zahodne nepremičnine in hotelska sredstva, kar je predstavljalo obseg kopičenja bogastva, ki je ostro nasprotoval asketski podobi, ki jo je projicirala vladajoča duhovniška ustanova Islamske republike.

Ansarija so britanske oblasti lani sankcionirale zaradi njegovih povezav z IRGC. Odvetnik, ki ga zastopa, je pred tem dejal, da se bo na britansko odločitev pritožil, in zanikal, da bi Ansari kadar koli imel kakršen koli odnos z novim vrhovnim voditeljem. Hamenej se nikoli ni odzval na prošnje Bloomberga za komentar glede svojega nepremičninskega poslovanja.

Trump je Hameneja v četrtek v komentarjih za ameriško novičarsko spletno stran Axios odslovil kot "lahkokategornika", ki ne bi spremenil politik režima. "Hamenejev sin je zame nesprejemljiv," je dejal Trump in vztrajal, da bi moral biti osebno vpleten v izbiro naslednjega voditelja države. "Želimo nekoga, ki bo Iranu prinesel harmonijo in mir."

Njegov oče je vladal Iranu 37 od 47 let Islamske republike. Malokdo bi stavil, da bo imel Modžtaba Hamenej enako dolgo življenjsko dobo na oblasti, tudi če Islamska republika preživi.

— Ob sodelovanju Bena Bartensteina