'MAGA je razdeljena': Trumpova vojna v Iranu razdvaja najbolj zveste privržence

Predsednik Donald Trump je v petek odločno predstavil svoje namere glede vse širše vojne na Bližnjem vzhodu: sprejel bi le dogovor, ki bi pomenil "brezpogojno predajo", in obljubil, da bodo ZDA "neutrudno delale" za obnovo gospodarstva te države, če bo nameščen nov voditelj, ki ga bo imel za sprejemljivega.

Skoraj teden dni po začetku je vojaška kampanja cene nafte pognala navzgor ter pretresla delniške in obvezniške trge po vsem svetu. Predsednikovo spletno sporočilo je pokazalo, da človek, ki je kandidiral kot mirovnik, vztraja pri politikah, ki grozijo, da bodo raztrgale njegovo krhko politično koalicijo.

Upor vplivnežev gibanja "Make America Great Again", med njimi Tucker Carlson, Megyn Kelly in Marjorie Taylor Greene, skupaj z več republikanskimi politiki, je ustvaril zbor očitkov o izdaji. "Nihče ne bi smel umreti za tujo državo," je Kelly ta teden dejala v svoji radijski oddaji.

Ta odziv prihaja po tem, ko je Trump zvestobo svoje baze že preizkusil z zgodnejšim napadom na Iran in operacijo v Venezueli za zajetje Nicolása Madura, kar predstavlja prav takšen avanturizem, kakršnega je prej zavračal. Dodatno je del svojih privržencev razočaral še z ravnanjem glede Epsteinovih dokumentov, saj so nekateri podporniki MAGA pričakovali hitro in popolno preglednost, ki jo je obljubljal.

Obenem kampanja proti Iranu tvega, da bo odtujila bolj občasne Trumpove volivce, ki so glasovali zanj v upanju, da bo utrdil gospodarstvo, konflikt na Bližnjem vzhodu pa vidijo kot odvračanje pozornosti – ali celo oviro. Cene bencina v ZDA so ta teden dosegle najvišjo raven v katerem koli obdobju Trumpovega predsedovanja.

To pomeni, da se je vojna z Iranom izkazala za resno politično ranljivost republikancev pred vmesnimi volitvami, na katerih računajo, da bodo prav volivci, ki so Trumpu prinesli drugi mandat, njihovi stranki ohranili večino na Kapitolu. Trumpov program, od porabe do trgovine, bi bil močno ohromljen, če bi demokrati prevzeli nadzor že nad enim domom kongresa.

Trumpovi svetovalci se nevarnosti, ki jo predstavlja vojna z Iranom, zelo dobro zavedajo in zasebno pravijo, da pričakujejo izgubo nadzora nad predstavniškim domom. Poleg tega jih skrbi, da bi lahko odziv medijskih osebnosti iz kroga MAGA, ki nasprotujejo vojni, Beli hiši odvzel pomemben megafon za doseganje občinstva zunaj Trumpovega najožjega kroga privržencev.

"Mislim, da je to precej očitno napaka," je o napadu, v katerem je bil ubit iranski voditelj ajatola Ali Hamenej, dejal Curt Mills, izvršni direktor revije The American Conservative in Trumpov volivec. Čeprav so operacije proti Iranu "odstranile na videz enega največjih zlikovcev geopolitike", je po Millsovih besedah "njihova logika srhljivo podobna skoraj vsaki ameriški zagati."

Republikanski kongresnik Thomas Massie iz Kentuckyja, kritik napadov na Iran in pogost Trumpov nasprotnik, se strinja, da so predsednikove poteze na Bližnjem vzhodu razdelile njegove podpornike. Massie in demokratski kongresnik Ro Khanna iz Kalifornije sta v četrtek v predstavniškem domu izsilila glasovanje, da bi Trumpu preprečila dodatne napade brez odobritve kongresa. Predlog ni bil sprejet. A Massie meni, da mnogi republikanci delijo njegovo skepso do Trumpove zunanjepolitične agresivnosti. "MAGA je zdaj razdeljena," je dejal Massie. "Mislim, da imam jaz polovico gibanja MAGA, predsednik pa drugo polovico."

Bloomberg

 

Zgodnje ankete dajejo mešane signale o natančnih obrisih tega notranje-strankarskega razkola. V anketi CNN, izvedeni med 28. februarjem in 1. marcem, je 77 odstotkov republikancev odobravalo vojaško akcijo proti Iranu. Toda anketa Reutersa, izvedena v istem obdobju, je pokazala precej manj navdušenja: napade je podpiralo le 55 odstotkov republikancev. Med odraslimi Američani nasploh pa sta obe anketi pokazali široko neodobravanje vojne.

Bela hiša je ta teden močno stopila na plin, da bi poskušala utemeljiti napade: podpredsednik JD Vance je nastopil na Fox News, obrambni minister Pete Hegseth je prevzel glavno vlogo na novinarskih konferencah, državni sekretar Marco Rubio pa je nastopal na Kapitolu. Šlo je za nepovezan napor, saj so ti najvišji uradniki – pa tudi predsednik sam – za napade navajali zelo različne razloge.

Rubio je med nekaterimi volivci gibanja MAGA sprožil ogorčenje, ko je dejal, da je administracija vedela, da bo Izrael ukrepal, ZDA pa so se odločile pridružiti – komentarji, ki so nakazovali, da ZDA ravnajo po volji Izraela. Rubio je pozneje svoje izjave omilil.

Medtem je tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt v ponedeljek na družbenih omrežjih odgovorila vidnemu glasu gibanja MAGA tako, da je znova poudarila Trumpovo utemeljitev bombardiranja Irana.

Ti spori kažejo, kako težko Trumpova administracija upravičuje vojno celo pred lastno bazo. "Ljudem bi samo rada spomnila, da X ni resnično življenje," je Leavitt v petek povedala novinarjem. "Ta predsednik živi v resničnem svetu. Kar zadeva MAGA, je predsednik Trump vodja gibanja. On je ustvarjalec gibanja MAGA in nič ni bolj 'Amerika na prvem mestu' kot odstranjevanje teroristov."

Gospodarska bolečina

Toda predsednikova dejanja v Iranu bi lahko še okrepila gospodarsko stisko, za katero volivci anketarjem dosledno pravijo, da jo občutijo – česar si Trump pred vmesnimi volitvami, na katerih bo ključno vprašanje dostopnost, težko privošči. Hipotekarne obrestne mere so sicer v zadnjem času padle, vendar lastništvo stanovanj za mnoge še vedno ostaja nedosegljivo, Američani pa se še naprej počutijo finančno stisnjene zaradi visokih cen živil in vsakdanjih dobrin. Plače sicer še naprej rastejo, vendar je zadnje poročilo o zaposlenosti pokazalo, da so ameriški delodajalci februarja nepričakovano zmanjšali število delovnih mest v več panogah.

Zdaj bi lahko dolgotrajen konflikt z Iranom še dodatno obremenil skrbi volivcev glede družinskega proračuna, saj bi prispeval k trajnejši rasti cen nafte in bencina. Povprečna cena galone bencina v ZDA je po zadnjih podatkih AAA dosegla 3,32 dolarja, medtem ko je pred začetkom napadov znašala 2,98 dolarja.

Trumpovi svetovalci kljub temu pravijo, da skušajo uravnotežiti osredotočenost na dostopnost s predsednikovo željo, da utrdi svojo zapuščino, preoblikuje svetovni red in zaščiti Izrael. Po besedah njegovih zaveznikov Trump kampanjo proti Iranu vidi kot neustavljivo priložnost za odstranitev problematičnih voditeljev in za večjo varnost sveta, čeprav strokovnjaki za nacionalno varnost opozarjajo, da je vojna sprožila širši regionalni konflikt in bi se lahko nadaljevala nedoločen čas.

Odmevi Trumpovega napada bi lahko oblikovali ameriško politiko še dolgo po vmesnih volitvah: Vance, možni Trumpov politični dedič, si je politični profil zgradil z nagovarjanjem mladih moških, razočaranih nad tujimi vojnami in republikanskim establišmentom. Zdaj bo moral braniti predsednika, ki je odločen preoblikovati Bližnji vzhod – podobno kot pred njim predsednik George W. Bush.

Bloomberg Businessweek Adria

 

"Velika, debela napaka"

Trump je prvič resneje prodrl v republikanskih predsedniških predizborih leta 2016 kot oster kritik neokonservativne zunanje politike Busha. Busheva odločitev za začetek vojne v Iraku leta 2003 je bila po Trumpovih besedah leta 2016 "velika, debela napaka" in "morda najslabša odločitev" v predsedniški zgodovini.

Do ponovne kandidature leta 2024 se je Trumpova kritika ameriškega avanturizma izostrila v osrednjo temo kampanje. Neuspešen umik predsednika Joeja Bidna iz Afganistana leta 2021 je bil trenutek, ki ga je Trump izkoristil za spodbujanje svojega političnega vzpona.

V kampanji sta Trump in Vance nastopala kot mirovni tandem, ki se bo izognil zapletenim zapletom v tujini, končal vojno med Rusijo in Ukrajino "že prvi dan" ter razstrelil mrežo zavezništev in obveznosti, ki jih je povojna ameriška zunanja politika obravnavala kot svetinjo.

To sporočilo je pritegnilo številne volivce, tudi nekatere, ki tradicionalno niso podpirali republikancev. Trump je na primer pridobil opazen porast podpore med moškimi, mlajšimi od 30 let, s čimer je zmanjšal prednost demokratov v tej skupini.

Del tega premika je bil posledica gospodarskih frustracij. A spodbudile so ga tudi spremembe v načinu, kako mladi – zlasti moški – spremljajo medije. Trump je postal ljubljenec vplivnih podkasterjev, med njimi Joeja Rogana in Charlieja Kirka, ki jih je pritegnila njegova izolacionistična drža. Svoje poslušalce so opozarjali na nevarnosti ameriške vojaške agresije v tujini.

Lani junija, nekaj mesecev pred svojo smrtjo, je Kirk možnost, da bi ZDA sprožile vojno za zamenjavo režima v Iranu, označil za "patološko noro". "Zamenjava režima ni kot menjava glavnega trenerja pri Chicago Bears," je Kirk povedal svojemu občinstvu. "Na Bližnjem vzhodu je to običajno zelo neurejeno, ustvari močvirje, nato pa sledi državljanska vojna."

Možnost še enega dolgotrajnega konflikta na Bližnjem vzhodu skrbi celo nekatere najbolj zanesljive Trumpove zagovornike. V podkastu War Room, ki je postal eno od središč skepse gibanja MAGA glede napadov na Iran, je nekdanji glavni strateg Bele hiše Steve Bannon delil svoje skrbi. "Po zakonu nepredvidenih posledic, o katerem je vojna v celoti, se lahko ta stvar razraste," je dejal.

Kljub temu se lahko razkol izkaže za kratkotrajen: Trump je v preteklosti že prisilil republikanske zaveznike, da so se postavili v vrsto tudi pri drugih politično nepriljubljenih vprašanjih, denimo pri carinah, in volivce na koncu prepričal, da so sprejeli nekatere njegove spornejše poglede.

Nekateri vplivni glasovi mu že stojijo ob strani. Konservativna vplivnica Laura Loomer, ki pravi, da je s predsednikom govorila prvi dan operacije in mu čestitala za smrt Hameneja, meni, da je treba Trumpov nedavni val vojaških operacij v tujini slaviti.

"Lahko bi naredili koledar iz različnih diktatorjev, ki jih je Trump odstranil letos – Maduro, Hamenej, voditelji kartelov, pri katerih je pomagal pri njihovem uboju," je dejala Loomer. "In še vedno je šele marec."