Iranska kriza: Izrael in ZDA napadla Iran

Izrael je sporočil, da je sprožil "preventivne" zračne napade na tarče v Iranu, kar je sprožilo strah pred širšim konfliktom v regiji, bogati z nafto.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth social naznanil, da so ZDA začele obsežne bojne operacije proti Iranu, njihov cilj pa je odpraviti grožnje režima. Zračne napade na Iran sta izvedla Izrael in ZDA, pri čemer je bilo prizadetih več provinc, poroča Bloomberg. Nič ne kaže, da bi ZDA načrtovale pošiljanje vojske v Iran. Povedal je, da Iran nikoli ne sme priti do jedrskega orožja. Iransko revolucionarno gardo je Trump pozval k predaji. V tem primeru jim je zagotovil poplno imuniteto, v nasprotnem primeru pa gotovo smrt, je sporoča v videu.

V videoposnetku je Trump prvič ponudil več kot le bežno utemeljitev za svojo odločitev o kopičenju ameriških sil v regiji. Iransko ljudstvo je pozval, naj se upre teokraciji, ki vlada državi od leta 1979.

Bloomberg piše, da je težko reči, kaj bo pomenila Trumpova obsežna operacija. Zavedati pa se je treba, da je Trump odredil napotitev dodatnih sil na Bližnji vzhod v pripravah na morebitni napad. Obseg vojaških sredstev v regiji je trenutno največji od leta 2003, pred invazijo na Irak. Iranska tiskovna agencija Fars poroča o obsežnih kibernetskih napadih in hekerskih operacijah v državi.

Napetosti z Iranom neizogibno usmerjajo pozornost trgovcev z nafto na Hormuško ožino, ozko grlo na vrhu Perzijskega zaliva, skozi katero se odvija četrtina svetovne pomorske oskrbe. Razširjena organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) bo po besedah ​​delegata na nedeljskem srečanju ključnih članic preučila možnost večjega povečanja ponudbe, potem ko je Izrael izvedel zračne napade na tarče v Iranu.

Trgovci z nafto so presenečeni nad tem, kako hitro so se napetosti spremenile v napad, glede na to, da so pogajanja konec tedna še vedno potekala. Cena nafte brent se je v petek povzpela na 73 dolarjev za sod – kar je najvišja vrednost v sedmih mesecih, vendar ne nakazuje panike na trgu, poroča Bloomberg. Trgovci pričakujejo, da se bodo cene v ponedeljek kot takojšnja reakcija zvišale. Kako visoko bodo segle pa bo odvisno od dogodkov v naslednjih 24 urah in od lokacij, ki bodo napadene oziroma prizadete.

Kako se bo odzval Iran

 ki pravi, da so Vsa ameriška in izraelska sredstva na Bližnjem vzhodu so postala legitimne tarče, je za Al Jazeero povedal visoki neimenovani iranski uradnik. 

Konflikti v regiji v zadnjih nekaj letih – med temi omenjajo vojno v Gazi, boje, ki so se zgodili v Libanonu – resno oslabili iranske posrednike (Hamas, Hezbolah). Visoke osebnosti Hezbolaha so bile likvidirane v znameniti seriji eksplozij voki-tokijev in pozivnikov leta 2024. Napadi na Iran v 2025 so bili usmerjeni v njegovo jedrsko infrastrukturo. Iransko gospodarstvo se bori, protesti pred nekaj meseci pa kažejo na globoko nezadovoljstvo prebivalstva, poroča Bloomberg.

Teheran je v preteklosti grozil z maščevanjem z blokado ožine, vendar zaradi hudega udarca, ki bi ga to povzročilo lastnemu izvozu, tega ni nikoli storil. Država in njeni jemenski zavezniki, Hutiji, imajo zgodovino napadov na regionalni ladijski promet.

Kakšen bo iranski odziv? Iran nazadnje ni storil nič omembe vrednega, kar bi motilo regionalno oskrbo ali pretok nafte. Ta omejen vpliv na oskrbo ali pretok je pripomogel k hitremu umirjanju cen nafte po začetni rasti.

Vrenodst kriptovalute bitcoin se je po novici o napadu znižala. Trenutno se giblje pri vrednosti 63.700 dolarjih. V zadnjih 24 urah je izgubila dobrih šest odstotkov vrendosti.

Ministrstvo za zunanje zadeve: Slovenski državljani na varnem

Z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve so daens sporočili, da so v rednih stikih z veleposlaništvoma v Teheranu in Tel Avivu. ''Po do zdaj znanih podatkih so vsi slovenski državljani na varnem, diplomatsko osebje pa skrbno spremlja razvoj dogodkov in je pripravljeno ustrezno ukrepati, če bi bilo to potrebno.'' Poudarja pomen zaščite civilnega prebivalstva in diplomatskega dialoga kot edine trajnostne poti k stabilnosti na Bližnjem vzhodu. ''Ob tem posebej izpostavljamo odgovornost Irana, da s premišljenimi in zadržanimi ravnanji prispeva k umiritvi razmer ter konstruktivno sodeluje z mednarodno skupnostjo pri iskanju politične in diplomatske rešitve odprtih vprašanj,'' še sporočajo.

Letalske družbe odpovedujejo lete

Nekatere letalske družbe so začasno ustavile lte v regiji. Nemška Lufthansa do 7. marca začasno ustavlja lete v in iz Tel Aviva v Izraelu, iz Bejruta v Libanonu ter Oman. Danes in v needljo so ustavili lete v in iz Dubaja. 
KLM je odpovedal danes predviden let iz Amsterdama v Tel Aviv, francoski Air France pa je odpovedal današnje lete v in iz Tel Aviva in Bejruta. Wizz Air je do 7. marca začasno ustavil vse lete v in iz Izraela, Dubaja, Abu Dabija in Amana.
Air Arabia je odpovedala lete v Iran, Irak in druge dele regije, poorča Reuters.