Nafta se je podražila tretji dan zapored in dosegla novo najvišjo raven v zadnjih šestih mesecih, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da ima Iran največ 15 dni časa za dosego dogovora glede jedrskega programa, medtem ko ZDA na Bližnjem vzhodu zbirajo obsežne vojaške sile.
Cena severnomorske nafte brent je presegla 72 dolarjev za 159-litrski sod in je ta teden pridobila več kot šest odstotkov, medtem ko se je ameriška nafta West Texas Intermediate (WTI) gibala blizu 67 dolarjev za sod. Trump je dejal, da je 10 do 15 dni "praktično najdaljši rok", ki ga je pripravljen dopustiti za nadaljevanje pogajanj, kar je okrepilo skrbi glede morebitnega konflikta in motenj v dobavi nafte.
ZDA so izvedle največje vojaško kopičenje sil na Bližnjem vzhodu po letu 2003 pred invazijo na Irak. To nakazuje, da bi Trump lahko sprožil precej širšo operacijo, kot je bil nočni napad na iranski jedrski program lanskega junija. Predsednik po poročanju časnika Wall Street Journal razmišlja tudi o omejenem zgodnjem napadu, katerega cilj bi bil Teheran prisiliti za pogajalsko mizo.
Preberi še
Naftni bik kaže na vojno z Iranom
Brent nad 71 dolarjev za sod, WTI nad 66 dolarji.
19.02.2026
Trgi nadaljujejo z rastjo, saj se AI-strahovi umirjajo, nafte narašča
Delnice so nadaljevale tehnološko vodeno rast, saj se je umirila volatilnost, povezana s stavami na AI.
19.02.2026
Po uspešnih pogovorih med Iranom in ZDA cena nafte upadla
Cena zahodnoteksaške nafte WTI je upadla pod 63 dolarjev za sod.
17.02.2026
Trump napovedal milijarde pomoči in mednarodne policijske sile za Gazo
Odbor za mir prejel približno 17 milijard dolarjev zavez za humanitarna prizadevanja v Gazi.
19.02.2026
"Še vedno menimo, da gre pri Trumpu predvsem za stopnjevanje pritiska, ne pa za skorajšnjo sprožitev vojaškega ukrepanja," je dejal Robert Rennie, vodja raziskav surovin pri banki Westpac Banking.
"Iran si ne želi napetosti niti vojne, a če bo napaden, bo odgovoril odločno in sorazmerno," je v četrtek v pismu generalnemu sekretarju Združenih narodov (ZN) zapisal iranski veleposlanik pri ZN Amir Said Iravani. Ob tem je dodal, da bo Iran v primeru napada ameriške baze in objekte v regiji obravnaval kot legitimne tarče.
Iran, članica OPEC, črpa več kot tri milijone sodov surove nafte na dan, kar predstavlja približno tri odstotke svetovne proizvodnje, večino pa izvozi na Kitajsko. Največje tveganje za cene nafte bi nastalo, če bi Iran blokiral Hormuško ožino, ključno pot za izvoz energije proizvajalcev iz Perzijskega zaliva.
Cene nafte so letos poskočile za približno šestino, saj trgovci ocenjujejo tveganja za dobavo iz regije, ki so zasenčila pričakovanja o nastajajočem presežku ponudbe, ki je konec leta 2025 pritiskal na cene. Dolgotrajnejša vojaška kampanja proti Iranu bi lahko cene še dodatno pognala navzgor, kar bi se prelilo v višje cene goriva na bencinskih črpalkah in bi lahko pred vmesnimi volitvami pozneje letos razjezilo ameriške volivce.
Po besedah vodje Mednarodne agencije za jedrsko energijo se časovno okno za diplomatski dogovor glede iranskih jedrskih dejavnosti zapira. Agencija se je s Teheranom pogovarjala o konkretnih predlogih za pregled lokacij, ki so bile bombardirane lani.
Na povečano tveganje se odzivajo tudi razmiki med terminskimi pogodbami. Letni razmik pri brentu je dosegel najizrazitejšo strukturo trga, ki kaže na tesnejšo kratkoročno ponudbo po juniju. Tudi šestmesečni razmik se je še poglobil v backwardacijo. Nagibi cen opcij za brent in WTI so izraziteje usmerjeni v korist nakupnih opcij, kar kaže na naraščajoča pričakovanja glede rasti cen.
K dodatnemu optimizmu na trgu je prispeval tudi podatek, da so se ameriške zaloge surove nafte zmanjšale za 9 milijonov sodov, kar je največji padec po začetku septembra, kažejo podatki Uprave za energetske informacije (EIA). Zmanjšale so se tudi zaloge naftnih derivatov.