Cena nafte ga ne skrbi, Trump žuga diktaturi iranskih ajatol

Vse več ameriških medijev poroča, da se ZDA pripravljajo na odločilen udarec proti iranskim islamistom. Poveljstvo v Pentagonu je v vodah in prijateljskih državah Bližnjega vzhoda v zadnjih tednih nakopičilo toliko vojaštva kot pred invazijo na Irak leta 2003.

Izjave obeh vpletenih strani so v zadnjih dneh med pogajanji v Ženevi spodbudile naraščajoče strahove pred vojaškim spopadom med državama, čeprav uradniki ne izključujejo diplomatske rešitve. Toda Bela hiša je po poročanju britanskega BBC opozorila, da bi bilo "zelo modro" za Iran, če bi sklenil dogovor z ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump po poročanju Wall Street Journala še vedno ni dal zelene luči za napad, ki bi se lahko glede na nakopičene sile in povišano pripravljenost zgodil že jutri ali preko vikenda.  

Strokovnjaki menijo, da velike naftne zaloge ZDA, ki nafto pridobivajo s hidravličnim lomljenjem, Trumpa opogumljajo pri uporabi sile proti iranski diktaturi. Ko sta se lani v konflikt zapleta Iran in Izrael, nakar pa so ZDA še bombardirale iranske jedrske instalacije, so cene črnega zlate le minimalno in za kratek čas zanihale navzgor.

"Če se ozremo nazaj na 12-dnevno vojno lani, je to precej resen konflikt z veliko proizvajalko nafte," je v intervjuju za Bloomberg dejal ameriški minister za energijo Chris Wright. "Cene nafte so se najprej zvišale in nato spet znižale," je dejal glede zanemarljivega vpliva vnovične destabilizacije z nafto bogate regije.

Naftase medtem draži. Danes so cene zabeležile največjo dnevno rast od oktobra. Cena nafte Brent se je po 4,3-odstotni rasti v sredo povzpela nad 71 dolarjev za sod, medtem ko se z nafto tipa West Texas Intermediate trguje nad 66 dolarji.

"Za Iran bi bilo modro skleniti dogovor"

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je na novinarski konferenci povedala, da predsednik še vedno upa na diplomatsko rešitev glede prihodnosti teheranskega jedrskega programa.

Medtem je poveljstvo Pentagona v regijo napotilo sodobno letalonosilko Gerald Ford, ki bi se lahko v naslednjih tednih pridružila drugi letalonosilki Ronald Reagan, za katero BBC navaja, da trenutno pluje ob obali Omana. Ameriško letalsko poveljstvo je v regijo napotilo več letečih tankerjev za prečrpavanje goriva, vključno z lovskimi in jurišnimi letali, pravijo neuradni viri britanske televizijske mreže, seznanjeni s premiki.

Javno dostopni satelitski posnetki na drugi strani kažejo, da Iran utrjuje več svojih jedrskih objektov, pri čemer uporablja beton in velike količine zemlje za utrditev ključnih lokacij, ki bi bile v primeru spopadov potencialne tarče Američanov.  

Zanimivo je, da bi lahko na čas napada vplivale zimske olimpijske igre, ki veljajo za tradicionalno in simbolično obdobje miru. A te se zaključijo v nedeljo. Prav tako je trenutno v teku ramadan; nekateri ameriški zavezniki na Bližnjem vzhodu – ki lobirajo proti vojaški eskalaciji – so dejali, da bi napad med muslimanskim svetim mesecem simboliziral ameriško nespoštovanje.

Trump v svojih izjavah o Iranu v zadnjih tednih ni storil veliko, da bi si pridobil podporo ameriške javnosti ali kongresa za posredovanje. Namigoval je na željo po spremembi režima in vztrajal, da Iran ne sme pridobiti jedrskega orožja, vendar o napadu ni izrecno govoril. Toda podobno taktiko je administracija ubrala tudi konec lanskega junija, ko je negotovost izkoristila za nenadni napad na iranske jedrske objekte.  

Na operacijo Polnočno kladivo je opozorila tudi Leavitt, ki je dejala, da bi bilo za "Iran zelo modro, če bi sklenil dogovor s predsednikom Trumpom in njegovo administracijo."

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je pred dnevi na omrežju X objavil sliko letalonosilke Gerald Ford na dnu oceana, ki jo je ustvarila umetna inteligenca. "Ameriški predsednik nenehno govori, da so ZDA poslale veliko bojno ladjo proti Iranu. Seveda je ladja nevaren kos vojaške opreme," je zapisal Hamenej. "Vendar pa je še nevarnejše orožje, ki lahko to vojno ladjo pošlje na dno morja," je zagrozil islamistični voditelj.