Putinov vojni proračun se sooča z vse večjimi težavami

Predsednik Vladimir Putin se sooča z vse ožjim časovnim oknom za dosego mirovnega dogovora v Ukrajini, saj se Rusija spopada z naraščajočo proračunsko luknjo za financiranje vojne.

Ker naj bi se posebni odposlanec Kremlja Kirill Dmitrijev v soboto v Miamiju sestal z ameriškimi uradniki, so ruski predstavniki po besedah ljudi, seznanjenih z zadevo, zaskrbljeni, da bo letošnja proračunska poraba ponovno presegla načrtovane ravni, če bodo potrebni dodatni izdatki za vojno. V naglici iščejo nove vire prihodkov v višini do 16 milijard dolarjev, da bi uravnotežili proračun. To je enakovredno dodatnim 0,5 odstotka BDP nad načrtovanim primanjkljajem v višini 1,6 odstotka BDP letos, ob upadanju prihodkov od prodaje energentov in vplivu nepričakovano močnega rublja, so dodali.

Gospodarski pritiski rastejo, medtem ko ruski in ameriški predstavniki preučujejo načine, kako končati invazijo, ki se je začela leta 2022. Kljub temu Putin ne kaže znakov, da je pripravljen odstopiti od maksimalističnih zahtev glede ozemlja v vzhodni Ukrajini, čeprav so ameriški in ukrajinski uradniki izrazili optimizem glede napredka v pogajanjih za končanje največjega evropskega konflikta po drugi svetovni vojni.

Moskva po navedbah teh ljudi vidi malo možnosti za preboj na mirovnih pogovorih. Medtem ko ruske in ukrajinske vojaške delegacije razjasnjujejo tehnične podrobnosti, povezane z izvajanjem morebitne prekinitve ognja, spori glede ozemlja po njihovih besedah zahtevajo politične odločitve na ravni najvišjega vodstva. Vprašanje ozemlja je "edina preostala postavka", ki jo je treba rešiti, je v sredo senatorjem povedal državni sekretar Marco Rubio. "To je most, ki ga še nismo prečkali."

Ameriški politični koledar lahko po mnenju Alexandra Gabujeva, direktorja Ruskega centra pri Carnegieju s sedežem v Berlinu, za Kremelj postane dodatni dejavnik, saj se predsednik Donald Trump vse bolj osredotoča na novembrske vmesne volitve. "Pogoji, ki jih Trump ponuja za končanje vojne, so najboljši, ki jih ima Putin na voljo v vseh štirih letih," je dejal. "Malo verjetno je, da bodo takšni predlogi na voljo neomejeno dolgo, in če Trump izgubi nadzor nad spodnjim domom, kar je verjetno, bo ta lahko 'metal polena pod noge' temu, kar koli bo želel narediti."

Ruski proračunski položaj se lahko še poslabša, saj ameriške sankcije silijo proizvajalce nafte, da ponujajo popuste na že tako nizke cene surove nafte. Proračun za leto 2026 predvideva prihodke od nafte in plina v višini 8,9 bilijona rubljev pri ceni nafte Urals 59 dolarjev za sod in tečaju 92,2 rublja za dolar. Nafta Urals se trenutno trguje pri 55 dolarjih za sod, rubelj pa je pri približno 75 za dolar. Če te ravni vztrajajo, bi prihodki od nafte in plina znašali 6,75 bilijona rubljev, kar bi pomenilo primanjkljaj skoraj 2,2 bilijona rubljev, kaže Bloombergov izračun.

Letošnji načrtovani ruski proračunski primanjkljaj je po mednarodnih merilih nizek. Kljub temu je vlada lani drastično popravila cilj primanjkljaja z 0,5 odstotka na 2,6 odstotka BDP in je morala decembra zmanjšati porabo, da bi dosegla ta cilj. Vrzeli v porabi je zapolnila z izdajo rekordne ravni vse dražjega dolga v obliki obveznic OFZ.

Bloomberg

 

Putin želi, da Ukrajina odstopi nadzor nad vzhodnim Donbasom, ki vključuje regiji Doneck in Lugansk, kot del tega, kar Rusija opisuje kot "razumevanje iz Anchoragea", dosežena na njegovem avgustovskem vrhu s Trumpom na Aljaski. Bojevanje bi zamrznili vzdolž trenutne fronte v južnih regijah Herson in Zaporožje. Kremelj to po navedbah virov obravnava kot koncesijo, saj je Putin uveljavljal zahtevo po vseh štirih ukrajinskih regijah. To velja kljub temu, da njegove sile teh ozemelj nikoli niso v celoti zasedle.

Ukrajina zavrača zahteve po umiku svojih sil iz močno utrjenih območij v vzhodnem Donecku, ki jih ruske sile v spopadih, ki segajo v leto 2014, niso uspele osvojiti, razen če Putin v enaki meri umakne tudi svoje enote. Ameriški predlogi so omenjali možnost, da bi nezasedeno območje spremenili v demilitarizirano ali prosto gospodarsko cono pod posebno upravo.

O povojnih varnostnih jamstvih za Ukrajino obstaja "splošno soglasje", je Rubio povedal na zaslišanju senatnega odbora za zunanje odnose. "Ta varnostna jamstva v osnovi vključujejo napotitev peščice evropskih vojakov, predvsem francoskih in britanskih, ter ameriško 'zaledje'," je dejal. "Toda v resnici je varnostno jamstvo ameriško zaledje."

Putinov zunanjepolitični svetovalec Jurij Ušakov je v četrtek novinarjem povedal, da takšna jamstva z Rusijo niso bila dogovorjena. Čeprav je ozemlje glavno vprašanje, obstajajo tudi druga nerešena vprašanja, je dejal.

Prejšnji krog pogovorov v Abu Dabiju je bil konstruktiven in se je osredotočal na vprašanja, vključno z izvajanjem prekinitve ognja, če bi do nje prišlo, po besedah ljudi, seznanjenih z zadevo. Vojaški uradniki nameravajo te pogovore nadaljevati, vendar je malo optimizma glede premirja brez premika pri ozemeljskem vprašanju, so dodali in prosili za anonimnost, ker govorijo o zasebnih razpravah.

Putin se je v četrtek v Kremlju sestal s predsednikom ZAE, šejkom Mohamedom bin Zajedom Al Nahjanom, in se mu zahvalil za gostovanje pogovorov. Ameriška predsedniška odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner, Trumpov zet, sta se teh pogajanj udeležila po letu v Abu Dabi iz Moskve, kjer sta s Putinom opravila skoraj štiri ure pogovorov.

Evropa v Miamiju ni za mizo in ima malo vpogleda v to, ali je prišlo do kakršnega koli premika v ruskem stališču, je povedal evropski diplomat. Nemški zunanji minister Johann Wadephul je med obiskom Latvije ta teden ponudil pesimistično oceno in kritiziral "rusko trmasto vztrajanje pri ključnem ozemeljskem vprašanju".

"Če tu ne bo prožnosti, se bojim, da se lahko pogajanja vlečejo zelo dolgo ali pa sploh ne bodo uspešna," je dejal.