Trump spet zagrozil s carinami, tokrat Kanadi

Ameriški predsednik Donald Trump je Kanadi zagrozil s 100-odstotnimi carinami na ves njen izvoz v ZDA, če bi sklenila trgovinski dogovor s Kitajsko, s čimer je dodatno zaostril odnose med ZDA in severno sosedo.

Trump je kanadskega premierja Marka Carneyja, ki ga je znova zbadljivo imenoval "guverner Carney", obtožil, da se "hudo moti", ker odpira vrata večjemu sodelovanju s Kitajsko. Med drugim je omenil nedavni dogovor, ki omogoča povečanje izvoza kitajskih električnih vozil v Kanado. Trump je Kanado večkrat provociral tudi z namigi, da bi si želel, da postane 51. zvezna država ZDA.

"Kitajska bo Kanado povsem požrla, jo popolnoma uničila – vključno z njenimi podjetji, družbenim tkivom in načinom življenja," je Trump zapisal na družbenem omrežju. "Če Kanada sklene dogovor s Kitajsko, bo nemudoma uvedena s 100-odstotna carina na vse kanadsko blago in izdelke, ki prihajajo v ZDA."

Carneyjev predstavnik se v soboto zjutraj na prošnjo za komentar ni takoj odzval.

Grožnja prihaja v času, ko sta Trump in Carney zapletla v besedno vojno zaradi predsednikovih potez, s katerimi pretresa obstoječi svetovni red, vključno z njegovimi prizadevanji za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Carney je dejal, da o prihodnosti Grenlandije lahko odločajo izključno prebivalci Danske in Grenlandije, ki je dansko ozemlje.

Kitajska in Kanada sta prejšnji teden dosegli dogovor o znižanju nekaterih trgovinskih ovir in obnovi odnosov, kar nakazuje zasuk v kanadski zunanji politiki in oddaljevanje od Trumpove trgovinske agende.

Carney je po srečanju s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom 16. januarja dejal, da pričakuje znižanje kitajskih carin na kanadsko oljno ogrščico (kanolo). Šlo je za prvi obisk kanadskega voditelja v Pekingu po osmih letih.

V zameno bo Kanada dovolila uvoz 49 tisoč kitajskih električnih vozil ob približno šestodstotni carinski stopnji, s čimer bo odpravila 100-odstotni dodatni davek. Kitajska bo Kanadčanom ponudila tudi brezvizumsko potovanje, je povedal Carney.

Kmalu po podpisu dogovora je kanadski premier na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu ostro opozoril pred prisilo velikih sil – kar je bilo razumljeno kot posredna kritika Trumpove zunanje politike, čeprav ga ni omenil po imenu.

Trump je odgovoril z obtožbami, da je Kanada nehvaležna za ameriško vojaško zaščito, in trdil, da država "obstaja zaradi Združenih držav", kar je Carney zavrnil. Trump je tudi umaknil povabilo Kanadi za sodelovanje v svojem tako imenovanem Odboru miru, le teden dni po tem, ko je Carney načelno privolil v sodelovanje.

Trump je še dejal, da Kanada nasprotuje njegovemu načrtovanemu projektu protiraketne obrambe "Zlata kupola", ki naj bi segal tudi nad Grenlandijo, čeprav ni jasno, ali to dejansko odraža stališče Ottawe. Ameriški finančni minister Scott Bessent je ta teden dejal, da je Trump Kanado pozval k sodelovanju v projektu.

Ni povsem jasno, kaj Trump šteje za trgovinski dogovor. Sporazum med Kanado in Kitajsko, sklenjen v začetku meseca, je bil namreč omejen in se je osredotočal predvsem na kmetijstvo in električna vozila. Bela hiša se na prošnjo za komentar ni takoj odzvala.

 

Nejasno je tudi, kako bi morebitne nove carine vplivale na trgovino v okviru sporazuma ZDA–Mehika–Kanada (USMCA), po katerem je večina blaga trenutno oproščena carin. Obstoječa uvozna dajatev za blago zunaj sporazuma znaša 35 odstotkov, z različnimi stopnjami za posamezne sektorje, kot so jeklo, aluminij in avtomobili.

ZDA iz Kanade uvozijo približno štiri milijone sodčkov nafte na dan, kar je ključen vir za rafinerije na ameriškem Srednjem zahodu. Prav tako so velik kupec kanadskih kovin in gnojil.

Trump je sicer znan po pogostih carinskih grožnjah, ki se nato ne uresničijo. Pred tednom dni je zagrozil Evropi s carinami zaradi Grenlandije, a je grožnjo pozneje umaknil. V začetku meseca je napovedal tudi sekundarne carine za države, ki trgujejo z Iranom, vendar podrobnosti ni razkril niti ukrepov ni uvedel.

Odnosi med Washingtonom in Ottawo so se od Trumpove vrnitve v Belo hišo močno poslabšali. Dvig carin na kanadsko blago je sprožil ogorčenje v Kanadi, bojkot ameriških izdelkov in manj potovanj v ZDA.

Kanada se je zato začela bolj agresivno ozirati po trgovinskih priložnostih v Evropi in Aziji, vključno s sklenitvijo dogovora s Kitajsko in iskanjem novih povezav z Indijo – državama, s katerima se je javno sporekel že Carneyjev predhodnik Justin Trudeau.