Trump je ujel Madura, a za zdaj pustil njegov režim na oblasti

Le nekaj ur po tem, ko je predsednik Donald Trump osupnil svet z izjavo, da ZDA nameravajo "upravljati" Venezuelo, je nad južnoameriško državo visela negotovost glede tega, kaj to pomeni in kdo je dejansko na oblasti.

Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil že obtožen zapornik na letalu proti New Yorku, ko je njegova podpredsednica Delcy Rodríguez - za katero je Trump dejal, da bo sodelovala z Washingtonom, da bi "Venezuelo znova naredili veliko" - intervencijo označila za "barbarsko" in za "ugrabitev". Venezuelsko vrhovno sodišče je pozno v soboto Rodríguezovi podelilo vsa predsedniška pooblastila v vlogi vršilke dolžnosti.

 

 

Zmedo je še povečalo dejstvo, da je Bela hiša ponudila zelo malo podrobnosti o tem, kaj naj bi pomenilo upravljanje države proizvajalke nafte z okoli 30 milijoni prebivalcev. Ameriški uradnik je dejal, da bo vodilno vlogo v administraciji prevzel državni sekretar Marco Rubio, ki je večino kariere preživel s kritiziranjem Madura in njegovega predhodnika Huga Cháveza.

Druga priložnost za Madurov režim?

Za zdaj ni predstavljenega načrta, da bi v Venezuelo poslali ameriške vojake ali administratorje. Trump pa je nakazal, da je močno osredotočen na nafto, ko je dejal, da bodo imele ZDA "prisotnost v Venezueli, kolikor se to tiče nafte". To bi lahko pomenilo večjo vlogo za Chevron, ki v Venezueli še vedno deluje na podlagi izjem od sankcij, pa tudi za druga velika ameriška naftna podjetja.

Trumpovo nasprotovanje stalni ameriški vojaški prisotnosti na terenu in njegova omalovažujoča ocena venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado kot "prijetne ženske", ki pa ni pripravljena prevzeti oblasti, nakazujeta, da se je odločil Delcy Rodríguez in drugim Maduru zvestim kadrom dati drugo priložnost namesto izpeljati popolno zamenjavo režima. Maduro je v priporu ZDA na Manhattnu in so ga fotografirali ob prihodu na helikoptersko pristajališče Westside v New Yorku.

Trump v bistvu poskuša nadzorovati podpredsednico in ljudi okoli nje s kombinacijo nagrad in kazni, da bi dosegel rezultate, ki si jih želijo Združene države, je dejal Matthew Kroenig, podpredsednik in višji direktor Scowcroftovega centra za strategijo in varnost pri Atlantic Councilu. "Videli bomo, ali bo delovalo."

Trump je ta pristop pozneje istega dne potrdil tudi v izjavah za New York Post, ko je dejal, da ameriški vojaki na terenu ne bodo potrebni, dokler bo Rodríguezova "delala, kar hočemo".

Trump obljubljal končanje amerišlkih večnih vojn

Ta strategija je ogromna stava - še posebej za predsednika, ki je leta 2016 kampanjo gradil na končanju ameriških »večnih vojn«, a je odtlej ameriško vojsko uporabil za napade na cilje v Iranu, Jemnu, Nigeriji in Karibskem morju.

Venezuela je desetletja trpela zaradi slabega upravljanja, ki je razgradilo naftno infrastrukturo države, sprožilo dolgotrajne izbruhe hiperinflacije in povzročilo, da so milijoni gospodarskih in političnih migrantov zbežali v sosednje države in ZDA. Popoln razpad oblasti, ki bi ga sprožil jutranji ameriški napad, bi lahko povzročil še več pretresov.

Rodríguezova, ki jo mnogi štejejo za najmočnejšo osebo v državi po Maduru, je v soboto v javnih izjavah pošiljala mešane signale. Pozvala je k vrnitvi odstavljene predsednika, hkrati pa dejala, da bi Venezuela lahko še vedno imela "spoštljive odnose", kar morda odpira pot do otoplitve odnosov z ZDA, če ji uspe utrditi oblast in če bosta strani sodelovali.

 

Trump je posvaril pred morebitnim drugim valom ameriških napadov, če do sodelovanja ne bo prišlo.

"Vse politične in vojaške figure v Venezueli bi morale razumeti, da se jim lahko zgodi isto kot Maduru - in se jim bo zgodilo - če ne bodo ‘poštene’ do venezuelskega ljudstva," je dejal.

V središču je naftna industrija

Kratkoročno - in če ne pride do razpada upravljanja države - bi lahko poteza administraciji ponudila priložnost, da pomaga oživiti propadajočo venezuelsko naftno industrijo, kar je bilo očitno eno ključnih Trumpovih zanimanj ob napovedi Madurinega zajetja.

»Naša zelo velika ameriška naftna podjetja, največja kjerkoli na svetu, bodo šla tja, porabila milijarde dolarjev, popravila močno poškodovano infrastrukturo - naftno infrastrukturo - in začela ustvarjati dobiček za državo,« je dejal Trump. Na isti novinarski konferenci je dodal: »Poskrbeli bomo, da bo ta država pravilno upravljana.«

Večletno okrevanje venezuelske proizvodnje nafte bi po analizi Bloomberg Economics sčasoma lahko pomenilo štiriodstotni padec svetovnih cen nafte. To bi pomagalo ameriškemu predsedniku pri reševanju skrbi volivcev glede dostopnosti, a energetski analitiki opozarjajo, da lahko traja leta, preden si venezuelska naftna industrija - ki jo pestijo slabo upravljanje, korupcija in sankcije - opomore.

"Tako ugodni kot neugodni scenariji imajo pomembne posledice za obete Venezuele, dolžniške trge, svetovno ponudbo nafte ter položaj ZDA v regiji in svetu," je zapisala analitičarka Bloomberg Economics Jimena Zuniga.

Po Trumpovi novinarski konferenci je ameriški uradnik orisal nekatere prednostne naloge za prihodnje dni in dejal, da se bodo predstavniki administracije diplomatsko vključili v pogovore s tistimi, ki so ostali v venezuelski vladi, pa tudi z naftnimi direktorji glede povečanja proizvodnje. Dejal je, da bo ameriška vojska ostala v pripravljenosti, naftni embargo pa bo ostal v veljavi. Ameriški napadi na domnevna plovila za prevoz drog se bodo nadaljevali.

Kljub temu je negotovost glede tega, kaj se bo dejansko zgodilo, visela nad Caracasom, ko je mesto preživelo svojo prvo noč brez Madura po več kot desetletju, pri čemer je veliko zvestih podpornikov njegovega režima še vedno ostalo v državi.

Ta realnost in dolga zgodovina Rodríguezove z Madurom sta razlog, zakaj sem nekoliko skeptičen, da se to lahko dolgoročno izide, je dejal Ryan Berg, direktor programa za Ameriki in vodja pobude Prihodnost Venezuele pri Center for Strategic and International Studies v Washingtonu.

Venezuelski prebivalci so ves dan stali v vrstah pred trgovinami z živili in bencinskimi črpalkami zaradi skrbi za prihodnost države.

"Večja skrb je pravzaprav, da se bo vse skupaj tu sesulo, da ne bo pravega prizadevanja za uspešen prenos oblasti," je dejal Matt Terrill, upravljavski partner pri Firehouse Strategies.

Spomin na Irak, Afganistan

Čeprav je Trump skušal izžarevati optimizem, je vojaški manever obudil spomine na pretekla ameriška prizadevanja za zamenjavo režimov z mešanimi rezultati.

Pod predsednikom Georgeem W. Bushem so ZDA napadle dve državi - Afganistan po napadih 11. septembra 2001 in Irak leta 2003, da bi strmoglavile Sadama Huseina. Oba konflikta in upori, ki so sledili, so ZDA za leta potegnili v krvave in drage okupacije. Frustracije zaradi teh napotitev in neurejen umik iz Afganistana so Trumpu pomagale do dveh predsedniških mandatov.

To je zdaj zapuščina, ki jo tvega prevzeti - on sam in morda tudi Rubio, morebitni predsedniški kandidat leta 2028.

"To, če parafraziram Winstona Churchilla, ni začetek konca, temveč konec začetka," je v soboto zapisal Berg iz CSIS. "Venezuela bo vstopila v dolgo tranzicijo z še večjim ameriškim vplivom pri oblikovanju prihodnje oblasti."

S pomočjo Hadriane Lowenkron, Mylesa Millerja, Natalije Drozdiak in Shamima Adama