Kaj čaka Venezuelo po padcu Madura?

Potem ko so ameriške sile izvedle zračne napade na vojaška oporišča v Venezueli, pripadniki posebnih enot delta pa so – tako trdi Donald Trump - ugrabile venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo, se postavlja vprašanje, kdo bo zapolnil vakuum na državnem vrhu v Caracasu.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po navedbah republikanskega senatorja Mikea Leeja dejal, da novih napadov ne načrtujejo, Maduru pa bodo v ZDA sodili zaradi trgovine s prepovedanimi drogami.

Pozornost se bo tako neizogibno preusmerila na venezuelsko opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado, ki je decembra v Oslu prejela Nobelovo nagrado za mir za svoja prizadevanja za demokracijo.

Iz Venezuele, kjer se je skrivala, je prebegnila, da bi prejela nagrado, nato pa je konec decembra zapustila Norveško in se odpravila neznano kam. Takrat je povedala, da se namerava vrniti v domovino.

Najbolj znana venezuelska opozicijska voditeljica je pred tedni dejala, da podpira zasege tankerjev z nafto s strani ZDA ob venezuelski obali, pri čemer jih je označila za nujno potreben korak za soočenje s kriminalnim režimom Madura. V zvezi z zadnjim ameriškim napadom in ugrabitvijo Madura se Machado v javnosti ni oglasila. 

Machado je večkrat opozorila, da Madurova diktatura ogromnega naftnega bogastva Venezuele, ki ima največje rezerve na svetu, ni uporabila za financiranje bolnišnic, subvencije hrane ali izboljšanje varnosti v državi. Namesto tega ga je njegov režim uporabil za nakup orožja, ki ga je uporabljal za zatiranje svojih nasprotnikov, je bila kritična opozicijska voditeljica. "Da, te kriminalce je treba ustaviti in zmanjšanje virov za nezakonite dejavnosti je zelo potreben korak," je Machado v zvezi z režimom povedala kmalu po prejetju Nobelove nagrade.

 

Kdo je Machado?

Najverjetnejša naslednica Madura je po izobrazbi industrijska inženirka in ustanoviteljica stranke Vente Venezuela in predstavlja diametralno nasprotje socialističnemu modelu, ki je državo paraliziral zadnji dve desetletji. Izhaja iz vplivne industrijske družine Zuloaga, ki je bila nekoč lastnica jeklarskega giganta Sivensa, svojo politično pot pa je tlakovala z brezkompromisno držo do režima, ki ji je prinesla vzdevek železna dama.

Njena nesporna politična legitimnost izvira iz opozicijskih primarnih volitev oktobra 2023, kjer je kljub logističnim blokadam režima slavila s prepričljivo 92-odstotno podporo. Čeprav ji je venezuelsko vrhovno sodišče pod nadzorom Madura prepovedalo opravljanje javnih funkcij – kar je leta 2024 vodilo do njene taktične podpore Edmundu Gonzálezu – je Machado ostala de facto operativna voditeljica opozicije in ključna sogovornica Washingtona.

Z vidika kapitalskih trgov Machado predstavlja vrnitev k ortodoksni ekonomiji. Njen program temelji na obsežni stabilizaciji, katere osrednja točka je privatizacija državnega naftnega konglomerata PDVSA, ki je pod državnim upravljanjem doživel kolaps proizvodnje. Zagovarja drastično krčenje javne porabe, obnovo pravne varnosti za privabljanje tujih neposrednih investicij (FDI) in takojšnje prestrukturiranje državnega dolga, ocenjenega na 150 milijard dolarjev.