Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je v pogovorih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim dosegel veliko napredka glede morebitnega mirovnega sporazuma, vendar da bi lahko trajalo nekaj tednov, da se to sklene, in da ni določenega časovnega okvira.
V nedeljo sta se srečala v letovišču ameriškega predsednika Mar-a-Lago, kjer sta kosila in se kasneje po telefonu pogovarjala s skupino evropskih voditeljev, da bi jih seznanila z napredkom. Ton njune novinarske konference po srečanju je bil topel, čeprav je postalo jasno, da Trump ni veliko bližje svojemu cilju, da konča vojno, ki se je začela z rusko invazijo leta 2022.
''Razpravljala sva o vseh vidikih mirovnega okvira,'' je povedal Zelenski, ki je stal poleg Trumpa, in dejal, da je ''90-odstotno dogovorjeno''. Dodal je: ''Varnostna jamstva med ZDA in Ukrajino so 100-odstotno dogovorjena. Varnostna jamstva ZDA, Evrope in Ukrajine so skoraj dogovorjena. Vojaška razsežnost je 100-odstotno dogovorjena. Načrt blaginje se dokončuje.''
Med glavnimi spornimi točkami, ki jih je še treba rešiti, je prihodnost ukrajinske regije Donbas, ki jo delno zasedajo ruske sile. Trump je novinarjem povedal, da vprašanje še vedno ni rešeno, vendar so veliko bliže dogovoru.
Trump je povedal, da bi bil pripravljen govoriti z ukrajinskim parlamentom, če bi to pripomoglo k utrditvi dogovora. Dejal je tudi, da si lahko predstavlja tristransko srečanje z Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. ''Vidim, da se bo to zgodilo, seveda, ob pravem času,'' je dejal.
Pred srečanjem je Trump dejal, da je imel ''dober in zelo produktiven'' telefonski pogovor s Putinom in da namerava po srečanju z Zelenskim ponovno govoriti z njim.
Ameriški predsednik je dejal, da namerava januarja sklicati srečanje z Zelenskim in evropskimi voditelji. Zelenski je kasneje v objavi na X zapisal, da bo srečanje potekalo v Washingtonu.
V nedeljo sta se Trump in Zelenski po telefonu pogovarjala s skupino evropskih voditeljev, vključno s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, britanskim premierjem Keirom Starmerjem in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzom.
''Strinjamo se, da so varnostna jamstva ključni mejnik pri doseganju trajnega miru in naše ekipe bodo še naprej delale na vseh vidikih,'' je povedal Zelenski. Trump je še dodal, da bo Evropa prevzela velik del varnostnih jamstev za Ukrajino. ''Ta jamstva so tu, ampak Evropi bomo pomagali stoodstotno, tako kot bi oni pomagali nam,'' je povedal.
Ukrajinski voditelj je na srečanje vstopil z besedami, da si prizadeva rešiti ključna odprta vprašanja, vključno s statusom ozemelj na vzhodu Ukrajine, prihodnjimi varnostnimi jamstvi in usodo jedrske elektrarne, ki jo zaseda Rusija.
Potem ko skoraj leto dni ameriških prizadevanj za konec vojne ni prineslo dogovora, je Trump povedal, da se bo z ukrajinskim in ruskim voditeljem ponovno srečal le, če bo sporazum neizbežen. Do sedaj sta se sprti strani pogajali predvsem s Trumpovima odposlancema Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem.
Bloomberg Mercury
Putin je še naprej vztrajal pri svojih zahtevah, vključno s tem, da Ukrajina odstopi ozemlja na vzhodu države, ki jih ruske čete niso uspele zavzeti v najsmrtonosnejšem konfliktu v Evropi po drugi svetovni vojni. To je kljub temu, da je bilo po zahodnih ocenah od Putinove odredbe o obsežni invaziji, ki se bliža petemu letu, ubitih in ranjenih več kot 1,1 milijona ruskih vojakov, rusko gospodarstvo pa se sooča z vse večjim pritiskom zaradi sankcij.
Trump je okrepil pritisk na Ukrajino, da bi popustila, in Rusijo mamil z obljubami o gospodarskem sodelovanju. Medtem ko je Zelenski večkrat izrazil pripravljenost na premirje, da bi omogočil prostor za mirovna pogajanja, je Putin zavrnil Trumpove pozive k premirju, ne da bi se prej dosegel dogovor.
''Predsednika Rusije in ZDA imata na splošno podobna stališča, da možnost začasnega premirja, ki so jo predlagali Ukrajinci in Evropejci – domnevno za pripravo na referendum ali pod drugimi izgovori – vodi le v podaljševanje konflikta,'' je v nedeljo v zvočni objavi na Telegramu dejal Kremljev svetovalec za zunanjo politiko Jurij Ušakov.
Moskva je v soboto – le dan po tem, ko je ruski uradnik obtožil Ukrajino in njene evropske zaveznike, da poskušajo sabotirati sporazum - izvedla obsežen zračni napad, v katerem je bilo uporabljenih več kot 500 brezpilotnih letal in 40 raket, usmerjenih proti Kijevu in ključnim energetskim objektom države.
''Rusi vodijo kampanjo, ki temelji na vzbujanju izčrpanosti, mraza in strahu,'' je na Telegramu o napadu, v katerem je umrla ena oseba, približno tretjina od več kot treh milijonov prebivalcev Kijeva pa je ostala brez ogrevanja, sporočila ukrajinska premierka Julija Sviridenko.
Roman Pilipey/AFP/Getty Images
Ukrajinski uradniki so si v zadnjih nekaj tednih prizadevali za revizijo 28-točkovnega osnutka načrta, ki so ga prvotno predlagale ZDA, a so ga imeli za preveč naklonjenega Rusiji. Najnovejša različica ima 20 točk, vendar je Moskva opozorila, da načrt vključuje elemente, ki jih ne bo sprejela, vključno z velikostjo ukrajinske povojne vojske.
Rusija si želi tudi jamstva proti prihodnji širitvi vojaškega zavezništva NATO na vzhod in glede nevtralnega statusa Ukrajine, če se pridruži Evropski uniji, ter jasnosti glede vprašanja odprave sankcij in glede stotin milijard dolarjev zamrznjenega državnega premoženja Moskve na Zahodu, je povedala oseba blizu Kremlja.
Rusija želi, da se Ukrajina odpove pasu ozemlja v vzhodni regiji Donecka, ki ga Moskva ni uspela zavzeti s silo. Zelenski to zahtevo zavrača, čeprav je dejal, da je pripravljen pristati na demilitarizirano območje na tem območju, če tudi Rusija umakne svoje sile, kar Moskva verjetno ne bo sprejela.
Ukrajina si je prizadevala za zavezujoča jamstva za zaščito ZDA v primeru ponovnega napada Rusije, čeprav je Trump dejal, da državi ne bo dovoljeno pridružiti se Natu. Zelenski je v petek dejal, da se želi s Trumpom pogovoriti o tem, kako bi ZDA lahko izvajale večji pritisk na Rusijo, če Putin ne bo pristal na podpis mirovnega sporazuma.
Druga ključna sporna točka je bila usoda jedrske elektrarne Zaporiška, ki jo trenutno zaseda Rusija. Zelenski je prejšnji teden dejal, da Washington pritiska, da bi objekt prešel v skupno last vseh treh strani, medtem ko Ukrajina ponuja, da si elektrarno deli le z ZDA.
— S pomočjo Laure Davison, Piotra Skolimowskega, Olesie Safronove in Vincenta Leeja
.webp){kind=icon}
