Po tednu, ko se je vse vrtelo okoli obvezne božičnice, smo pozornost ponovno usmerili na slovensko borzo. Domače delnice trenutno vroče žemljice med vlagatelji. To se odraža tudi na rasti borznega indeksa SBITOP, ki je v obdobju enega leta pridobil več kot 54 odstotkov. Preverili smo, kakšna so sveža priporočila analitikov za slovenske bluechipe - kupi, drži ali jih je bolje kar prodati. Med delnicami, ki poganjajo tako letošnjo rast prometa kot vrednost indeksa na Ljubljanski borzi, izstopata novomeški farmacevt Krka in Nova Ljubljanska banka (NLB).
Že vrsto let sta najprometnejša bluechipa na domačem trgu. Najbolj sveža priporočila analitikov za Krko ostajajo pozitivna, čeprav povprečne 12-mesečne ciljne cene kažejo na manj prostora za rast glede na trenutno vrednost delnice pri 219 evrih. Analitiki so pri NLB enotni – vsi, ki spremljajo poslovanje največje slovenske banke, svetujejo nakup delnic. Kaj analitiki menijo glede delnice Petrola in Zavarovalnice Triglav, preberite v članku na povezavi.
Kdo bi se lahko priključil indeksu SBITOP?
Promet na Ljubljanski borzi se povečuje, zdi pa se, da utegne za člana postati večji tudi osrednji indeks SBITOP Ljubljanske borze. Trenutno so članice indeksa osmerica družb prve kotacije Cinkarna Celje, Krka, Luka Koper, NLB, Petrol, Pozavarovalnica Sava, Telekom Slovenije in Zavarovalnica Triglav, ki jim je pridružen še Equinox, sicer uvrščen v standardno kotacijo. S poznavalci borznega trga smo se pogovarjali o možnih posledicah za delnico - bi jo to lahko izstrelilo v višave, kot to občasno vidimo v tujini?
Medtem ko smo marca letos poročali, da bi lahko indeks Ljubljanske borze SBITOP postal za člana vitkejši - takrat je izključitev grozila Equinoxu, saj so zgrešili pogoj likvidnosti, imamo tokrat boljšo novico: na seznamu za potencialno priključitev k indeksu SBITOP se je znašla družba, ki so jo naši analitiki nedavno označili za skriti dragulj Ljubljanske borze. Za katero družbo gre in kaj bi vključitev v indeks pomenila za družbo?
Kaj analitiki menijo o NLB?
Poslovanje največje banke v regiji aktivno spremlja osem analitikov, podrobnejši komentar poslovanja pa smo pridobili od dveh. Ob spremenjenem obrestnem okolju so morale banke nižati obrestne mere za posojila in v manjši meri za depozite, kar se prej ali slej odrazi tudi na dobičku. Ta je bil ob polletju medletno nižji tudi pri Novi Ljubljanski banki (NLB), a je vrednost delnice kljub temu ob koncu avgusta dosegla nov rekord.
Po besedah Vladana Pavlovića iz Ipopema Securities je zadnje četrtletno poročilo NLB večinoma skladno s pričakovanji analitikov in potrjuje, da banka uspešno krmari v okolju padajočih obrestnih mer. "Skupno gledano, je poslovanje stabilno, NLB pa širi nabor storitev in z višjimi razpoložljivimi dohodki prebivalstva ustvarja več prihodkov na stranko," ocenjuje Mihael Antolić iz Intercapital Securities. Kaj še pravijo analitiki in kakšne so ciljne cene delnice?
Koliko je vredna stavba NLB na Trgu republike?
Ostajamo pri NLB, ki po več desetletjih zapušča legendarno stolpnico v srcu Ljubljane. Stavba ni le poslovni objekt, temveč simbol preobrazbe slovenske prestolnice v času socialistične Jugoslavije, opomin na vizijo, ki je arhitekturne ideale modernizma zasidrala v urbano zasnovo Ljubljane. Znamenita stolpnica TR2, zgrajena leta 1971, stoji na Trgu republike, tik ob stolpnici TR3, in je že nekaj desetletij sedež NLB. Nekoč kultna stavba danes očitno ne izpolnjuje več potreb njenih lastnikov in uporabnikov.
NLB
NLB namreč seli svoje poslovanje iz osrednje poslovne stavbe na Trgu republike v nove prostore na Šmartinski cesti, kjer poteka gradnja energetsko učinkovitega sodobnega kompleksa, namenjenega centralizaciji bančnih služb. "Selitev bo omogočila delovanje v sodobnih, zaposlenim in obiskovalcem prijaznih prostorih in, še pomembnejše, v energetsko varčnih prostorih," so nam potrdili pri banki NLB. "Dela na Šmartinski cesti že pospešeno potekajo." Kakšna bo usoda legendarne stolpnice?
Kaj snujeta Boštjan Bandelj in Jure Knez?
Iz vladnega gradiva smo razbrali projekt, ki ga snujeta slovenska milijonarja Boštjan Bandelj in Jure Knez. "Vlada je prejela predlog ustanoviteljev zavoda Boštjana Bandlja ter dr. Jureta Kneza glede uporabe imena 'Slovenija' v imenu zavoda v ustanavljanju, ki bi se imenoval 'Razvojnik – Inštitut za napredek Slovenije'," je zapisano v vladnem poročilu. Šlo naj bi za zavod, cilj pa je "izvajanje neodvisnih, strokovnih in sistemskih raziskav in analiz ter priprava zakonodajnih predlogov in priporočil z vseh področij družbenega življenja, ki prispevajo k napredku Slovenije in krepitvi blaginje prebivalk in prebivalcev Slovenije".
"Delovanje zavoda je predvideno za celotno Slovenijo, zavod bo deloval kot neprofitna organizacija v javnem interesu, osredotočen na pripravo neodvisnih analiz, raziskav in strateških priporočil na področju javnih politik s ciljem prispevati k dolgoročnemu napredku Slovenije," razkrivajo. Katero področja bo pokrival zavod?
Bobo
Trump svaril, svetoval in žugal
Pred generalno skupščino Združenih narodov je v torek stopil ameriški predsednik Donald Trump. V bojevitem in široko zastavljenem eno uro trajajočem govoru pred Generalno skupščino ZN zavzel za zmanjšanje globalnih migracij in pozval k opustitvi podnebnih politik, pri tem pa je izrekel ostro kritiko svetovnih voditeljev. "Migracije in njihove samomorilske energetske ideje bodo pogubne za zahodno Evropo," je dejal Trump.
Kot primer je predstavil ameriški obračun z nezakonitimi priseljevanji in ga ponudil kot primera za to, kaj bi morali storiti tudi drugi svetovni voditelji, da bi omejili množične migracije, ki po njegovem mnenju spreminjajo tkivo narodov. Trump je Evropo postavil v ospredje tudi pri vojni z Rusijo. Povedal je, da bi morale države članice Nata sestreliti ruska letala, ki bi kršila njihov zračni prostor.
Se letos splača upokojiti?
Za oceno, kdaj je upokojitev ugodnejša, je pomembna primerjava uskladitve pokojnin tekočega leta (v letu 2025 je redna uskladitev znašala 4,5 odstotka) z rastjo povprečne neto plače v tekočem letu (v letu 2025), ki bo podlaga za izračun valorizacijskih količnikov za preračun osnov iz preteklih let. Uradni podatki glede porasta neto plač v letu 2025 bodo sicer znani šele v sredini februarja 2026, vendar je, na podlagi podatkov za prvih šest mesecev letošnjega leta, ko je porast neto plač 7,2 odstotka, že mogoče ugotoviti, da bo rast neto plač bistveno višja od redne uskladitve, ki je bila izvedena v letošnjem letu.
Formula, po kateri se izračuna, kdaj se je ugodneje upokojiti – konec letošnjega leta ali v začetku naslednjega leta, je razlika med višino uskladitve pokojnin v tekočem letu in rastjo povprečne neto plače v tekočem letu.
Kakšna bodo nadomestila za brezposelnost po novem sistemu?
Selimo se k brezposelnim. Zgornja meja nadomestil za brezposelnost se z novim letom močno zvišuje. Na boljšem bodo tudi starejši delavci. Že naslednje leto bodo brezposelni začeli prejemati višja nadomestila za brezposelnost. Z novim letom bo namreč zakon odpravil sedanjo omejitev višine nadomestil za brezposelne, postavljene na 892,5 evra bruto oziroma približno 650 evrov neto. Ta omejitev velja že od leta 2013, ko je omejitev zaradi finančne krize uvedel Zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf).
S spremembo zakona bo nadomestilo navzgor omejeno na največ 130 odstotkov minimalne plače. Ta letos znaša 1.277 evrov bruto, kar pomeni, da bi bilo letos nadomestilo omejeno na 1.661 evra. To pomeni, da bo zgornja meja za kar okoli 85 odstotkov višja od sedanje. Ker bo minimalna plača naslednje leto predvidoma višja – v začetku leta jo določi minister za delo – bodo zneski v letu 2026 nekoliko višji. Kaj kažejo izračuni?
BYD prodaja avtomobile, Musk pa sanje
Kitajskemu podjetju so napovedovali svetlo prihodnost, na nevarnost kitajskih proizvajalcev pa je lani opozarjal tudi izvršni direktor Tesle Elon Musk. V 2024 so za las zaostali za Teslo, ki je dobavila le 25 tisoč avtomobilov več; po proizvodnih številkah pa je BYD Teslo ugnal za 4.500 avtomobilov. A prodor kitajske znamke na zahodne trge je bolj zadržan. Po prvem polletju je BYD že prehitel Teslo in jo pravzaprav zasenčil.
Pogled na borze pa kaže drugačno zgodbo. BYD je v drugem trimesečju zabeležil prvo krčenje dobička po več kot treh letih; dobiček je na medletni ravni upadel za 30 odstotkov. Prihodki so zrasli, vendar so popusti in agresivno oglaševanje požrli marže. Temu primerno se je odzvala tudi delnica – po majski cenovni vojni je začela izgubljati vrednost. Skoraj obratna je zgodba pri ameriškem konkurentu Tesli. Družba se zaradi politične avanture Muska bori z upadanjem prodaje. Najbogatejši Zemljan od takrat poskuša družbo preusmeriti od električnih avtomobilov k humanoidnim robotom ter umetni inteligenci.
Depositphotos
Nova pravila za banke
Evropska uredba o takojšnjih plačilih bo začela veljati 9. oktobra. Določa, da takojšnja plačila ne smejo biti dražja od običajnih kreditnih prenosov, prinaša pa tudi večjo varnost z obveznim preverjanjem ujemanja imena in IBAN-a. Pogledali smo podrobneje, kako se na spremembe pripravljajo slovenske banke.
V Združenju bank Slovenije (ZBS) poudarjajo, da banke in hranilnice izvajajo prilagoditve plačilnih sistemov, testiranja in interno usposabljanje zaposlenih. Kljub temu pravijo, da tovrstna plačila že poznamo, in sicer preko sheme Flik Pay. Kaj uredba prinaša podjetjem?
.webp){kind=icon}
