Predsednik vlade Robert Golob v začetku tedna, ko je odgovarjal na poslanska vprašanja v državnem zboru, ni pustil dvoma glede obvezne božičnice - božičnica bo še letos. Nekateri so nad tako enostransko potezo ogorčeni, predvsem v vrstah delodajalcev.
"Gospodarstveniki pozivajo predsednika vlade, naj se ne igra 'dedka Mraza'."
To je naslov sporočila, ki so ga v javnost poslali iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). V njem so zapisali, da so bili v gospodarskem krogu ob nastopu trenutne vlade pred dobrimi tremi leti razočarani, "da je na škodo prav vseh zaposlenih ukinila vse prednosti takrat novega Zakona o dohodnini, ki je pomembno razbremenjeval prihodke iz dela. Z zgroženostjo smo se borili proti dodatnim obdavčitvam, ki jih je ta vlada nanizala v času tega mandata. Sedaj pa smo brez besed ob ideji predsednika vlada, ki bi nakopičene probleme reševal z obvezno božičnic."
Tudi v Obrtni zbornici Slovenije so ogorčeni. Predsednik mariborske območne enote OOZ Maribor Marko Gorjak je po poročanju RTV Slovenija dejal:
Preberi še
Kupiti ali prodati - kakšna so priporočila analitikov za vroče slovenske delnice
Analitiki so soglasni samo glede NLB.
22.09.2025
Ljubljanska borza: to je kandidat za novega člana SBITOP - priložnost za zaslužek?
Po zgodovinskih podatkih je cena posamezne delnice z vključitvijo v indeks kratkoročno zrasla v povprečju za do osem odstotkov, nekateri nedavni primeri na Hrvaškem kažejo, da lahko tudi več, pravi poznavalec borznega trga.
23.09.2025
Lestvica najdražjih nepremičnin naprodaj ta hip
Primerjava z lestvico iz 2023 kaže, da se večmilijonske nepremičnine prodajo le redko.
19.09.2025
'Prenova bi stala skoraj toliko kot novogradnja.' Kakšna bo usoda legendarne stolpnice NLB?
NLB seli svoje poslovanje iz osrednje poslovne stavbe na Trgu republike v nove prostore na Šmartinski cesti, kjer že poteka gradnja energetsko učinkovitega, sodobnega kompleksa.
24.09.2025
"Zato, ker si nekdo želi biti še nadaljnja štiri leta na oblasti, je pripravljen žrtvovati celo generacijo podjetnikov. Na koncu bodo vse te božičnice plačali državljani skozi višje cene hrane, storitev, vrtcev ..."
Slovensko zdravstvo skozi tuje oči
Medtem ko pri nas naštevamo, kaj vse je v slovenskem zdravstvu narobe, ga zunanji opazovalci pohvalijo. So izzivi, ugotavlja tudi Hans Henri P. Kluge, regionalni direktor za Evropo pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), a hkrati izpostavi:
"Slovenija je ena od držav, ki ni le podaljšala pričakovane življenjske dobe, ampak tudi pričakovano zdravo življenjsko dobo, saj se ljudje običajno starajo, a so vse bolj bolni. Slovenija je vlagala v primarno zdravstveno varstvo, javno zdravstvo in ima najnižje plačilo iz žepa med vsemi 53 (evropskimi, op. p.) državami, tako da ljudem ni treba plačevati in se bati, da bi postali revni, ko zbolijo."
Dodaja, da je bila nekoč enakost in skrb za drugega pomembna: "Zdaj pa vidimo, koliko je držav, ki pravijo, naša država je na prvem mestu. Zato je odgovornost vlade, da skrbi za zdravje ljudi kakovostno in cenovno dostopno. Zasebni sektor lahko pomaga, filantropske organizacije lahko pomagajo, vendar je to odgovornost vlade.
Propadanje kitajskih e-avtomobilistvo
Precej burno je na trgu električnih avtomobilov, pod drobnogled smo vzeli Kitajsko. Blaž Štefe, ustanovitelj združenja ESAA, pravi:
"Naše raziskave kažejo, da je 80 odstotkov kitajskih proizvajalcev, ki so vstopili na trg e-vozil, doslej že propadlo ali pa so se morali preoblikovati."
Ne glede na to pravi, da gre za evolucijo, saj propad podjetja na Kitajskem ni tako usodna stvar kot pri nas: "Zaposleni in proizvodnja se preusmerijo k proizvajalcem, ki so uspešni, oziroma jih ti prevzamejo."
Milijoni na računu, vsi gledajo ministra
Slovenci že od julija letos plačujemo obvezen prispevek za dolgotrajno oskrbo, namenjen financiranju pomoči starejšim in drugim pomoči potrebnim pri osnovnih vsakodnevnih opravilih in zdravstveni negi. A čeprav se je na posebnem računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) iz prvih prispevkov do danes nabralo že več kot 55 milijonov evrov, storitev, ki jih zakon obljublja, še vedno ni.
Vloge se sicer že zbirajo, a ker informacijski sistem še vedno ni vzpostavljen, morajo socialni delavci odločbe pisati ročno. Še več – tudi izdana odločba še ne pomeni, da bo posameznik dejansko prejel pomoč, saj izvajalska mreža in sistem izvajanja oskrbe še nista vzpostavljena. Medtem ko državni aparat caplja za zakonodajo, naraščata javno nezadovoljstvo in pritisk na vlado, naj vendarle vzpostavi obljubljeni sistem dolgotrajne oskrbe – preden se denar, ki se medtem kopiči, porabi za kaj drugega.
Predsednik vlade Robert Golob je dejal:
"Časa ni več dosti, do konca leta mora proces delovati. Jaz sem prepričan, da bosta minister in njegova ekipa to zagotovila. Če ne bosta, bosta pač morala za to nositi politično odgovornost."
Prebujanje ideje o ukinitvi državnega sveta
V četrtek so v državnem zboru potrdili še četrti zakon od štirih, na katere je državni svet izglasoval veto. Šlo je za zakon o gostinstvu, ki prinaša omejitev kratkotrajnega oddajanja nepremičnina, ki pogosto poteka prek platform, kot sta Airbnb in Booking.com. Nemalokrat se ob omembi državnega sveta zastavlja vprašanje, ali sploh izpolnjuje svoj namen. Preverili smo, koliko stane davkoplačevalce, iskali pa tudi mnenja za in proti. Izpostavljamo besede predsednika državnega sveta Marka Lotriča, ki je sicer prepričan, da vladi nastavljajo ogledalo: