Vojaki za minerale: kako Kanada pomirja Evropo in išče najboljšo ponudbo zase

Kanadski premier Mark Carney, 60-letni centralni bankir, ki je kot prvi tujec na položaju Bank of England vodil skozi finančno krizo, brexit in pandemijo, ima za seboj nekaj zelo napornih mesecev. Na mesto kanadskega premierja se je zavihtel sredi marca, ko je Liberalno stranko z dna javnomnenjskih anket vodil do nepričakovane zmage na parlamentarnih volitvah. Zmaga ni bila toliko njegova zasluga kot zasluga groženj soseda na jugu.

V prvih tednih in mesecih leta je namreč novi stari predsednik ZDA Donald Trump svojo pompozno vrnitev v Belo hišo zaznamoval z bojevito retoriko, namenjeno Kanadi, ki ji je grozil s priključitvijo in ekonomskim pritiskom. To je Kanadčane popeljalo v objem Carneyja, ki se je v nasprotju s konservativnim voditeljem Pierrom Poilievrejem, Trumpovim podpornikom, uprl ameriškim grožnjam.

Po nekaj mesecih na čelu vlade je Carney stabiliziral položaj v Kanadi, ni se umaknil iz boja proti Trumpu in obenem skuša navezati tesnejše odnose s svojimi evropskimi partnerji: 60-letnik se je ob koncu tedna odpravil na evropsko turnejo v nekatere ključne države stare celine.

Evropska turneja novopečenega politika

Premier Carney načrtuje obisk Ukrajine, Poljske, Nemčije in Latvije, dnevni red obiska pa zaznamujejo obrambna in industrijska partnerstva, s posebnim poudarkom na jedrskem sektorju in sektorju kritičnih mineralov, poroča Bloomberg.

V ponedeljek se je premier sešel s predsednikom poljske vlade Donaldom Tuskom, v torek se bo srečal z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, v sredo pa se bo v latvijski prestolnici Rigi sestal s premierko Evoko Siliņo.

"Če pogledamo države obiska, to so Ukrajina, Poljska, Baltske države in Nemčija, gre za države, ki jim je sprememba administracije v ZDA povzročila največ skrbi, predvsem zaradi strateške navezanosti na ZDA, tako varnostne (Ukrajina, Baltske države, Poljska) kot trgovinske (Nemčija), ter liberalne usmeritve vladajočih oblasti, ki je v nasprotju s konservativno-nacionalistično Trumpovo administracijo," turnejo v kontekst postavi mednarodni politolog s FDV Marko Lovec.

 

Bloomberg

 

Lovec izpostavi, da bi zato lahko rekli, da skuša "liberalec Carney nekako izkoristiti vrzel, ki je nastala s spremembo oblasti v ZDA, čeprav jo seveda ne more zapolniti". "Zato tudi njegove pozitivne besede o Trumpu, od katerega vsi pričakujejo nadaljnji pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina," dodaja.

Medtem ko Evropejce zanimajo predvsem varnostna zagotovila in obramba, Kanada išče diverzifikacijo trgovinskih odnosov in dobavnih verig ter zmanjšanje lastne odvisnosti od ZDA.

Na Poljskem je Carney sklenil dvostransko strateško partnerstvo, osredotočeno na energijo in varnost, ter obiskal kanadske vojake, nameščene v državi. Slednje bo storil tudi v Latviji v sredo, kjer ima svoje mesto največja kanadska brigada v zvezi Nato.

"Kanada se od obiska nadeja poglobitve gospodarskega sodelovanja, predvsem strateških investicij na področju obrambe, energetike, redkih materialov, evropski partnerji pa nadaljnje vojaške podpore in prisotnosti Kanade v Vzhodni Evropi v okviru zveze Nato," pojasnjuje Lovec. "Kanada ima tudi veliko skupnost Ukrajincev in vzhodnoevropejcev – volivcev Carneyja – tako da so za obisk tudi notranjepolitični razlogi."

Pričakuje se, da bodo poleg obrambe in varnostnega sodelovanja najpomembnejša tema turneje kanadske rezerve kritičnih mineralov, predvsem v Nemčiji. "Obstaja veliko priložnosti na področju gospodarskega sodelovanja, vključno z rudarstvom in kritičnimi minerali," je dejal premier Carney.

Vrednost kanadske industrije proizvodnje mineralov je leta 2023 dosegla 71,9 milijarde dolarjev, pri čemer je bilo po vrednosti proizvodnje zlato najvišje uvrščeno blago. Poleg tega se severnoameriška država ponaša z enimi od največjih znanih rezerv redkih zemelj na svetu, ki so bile leta 2023 ocenjene na več kot 15,2 milijona ton.

Pošiljanje vojakov v Ukrajino

Carney je turnejo začel v Kijevu, kjer se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Kanadski premier je nedavno izjavil, da njegova vlada razmišlja, da bi se morda želela pridružiti mirovnim prizadevanjem, ki jih evropski zavezniki vodijo z namenom končanja vojne v Ukrajini.

Kanada je namreč članica tako imenovane "koalicije voljnih", ki jo vodita Francija in Velika Britanija, Carney pa je povedal, da bo imela Kanada vlogo pri varnostnih jamstvih Ukrajine, čeprav podrobnosti še niso znane.

Koalicija, ki jo sestavlja približno 30 držav, si prizadeva za trdna varnostna jamstva v primeru mirovnega sporazuma z Rusijo, nekatere države pa so se zavezale, da bodo napotile vojake za uveljavljanje kakršnegakoli sporazuma. Med njimi je tudi Kanada.

Vendar, kot piše Bloomberg, Kanada nima zmogljivosti za pošiljanje znatnega števila vojakov, njena podpora pa se je do zdaj osredotočala na usposabljanje ukrajinskih sil in zagotavljanje več milijard finančne pomoči. Njena majhna vojska se sooča s pomanjkanjem usposobljenih pripadnikov in je že tako preobremenjena z odzivanjem na domače izredne razmere in vzdrževanjem brigade v Latviji.

Politolog Lovec izpostavi tudi ideološki vidik Carneyjeve turneje. "Tudi ideološka vprašanja, kot je povezovanje preostalih liberalno-demokratičnih držav zahodnega sveta, niso omenjena. Menim, da trenutno vsi na Zahodu računajo, da lahko Trumpa kupijo, kar zadeva vprašanje Ukrajine, in mu popuščajo pri drugih vprašanjih, pri varnostnih in trgovinskih vprašanjih pa bo glavni spor naposled med ZDA in Kitajsko, zaradi česar bo Trump moral popustiti zahodnim zaveznikom, če ga že prej v to ne bodo prisilile spremenjene gospodarske razmere v ZDA."

Trgovinski sporazumi z EU

Preden se je odpravil v Evropo, je kanadski premier dejal, da si bo prizadeval za poglobitev priložnosti v okviru trgovinskega sporazuma CETA. V ta namen ga bodo na turneji spremljali tudi minister za naravne vire Tim Hodgson, obrambni minister David McGuinty in ministrica za industrijo Mélanie Joly, je poročal kanadski CBC.

 

Bloomberg

EU se za ZDA uvršča na drugo mesto trgovinskih partnerjev Kanade, pri čemer trgovino med državo in blokom ureja tako imenovani Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med Kanado in Evropsko unijo ali CETA. Ta kanadskim podjetjem zagotavlja preferencialni dostop do trga EU.

Septembra mineva osem let od začetka začasne veljave sporazuma CETA, ki zaradi nasprotovanja nekaterih držav članic EU ne velja v celoti. Trgovinskega sporazuma (še) ni ratificiralo 10 članic Evropske unije, med drugim Slovenija, izmed večjih držav pa Italija, Francija in Poljska. Slednji prav tako nasprotujeta trgovinskemu sporazumu z južnoameriškim Mercosurom.

Polna ratifikacija sporazuma CETA ne bi spremenila veliko, saj bi odpravila dajatve na 99 odstotkov vseh carinskih postavk, od katerih jih je bilo 98 odstotkov že ukinjenih, ko je dogovor začasno začel veljati. Začasno je začel veljati leta 2017, kar pomeni, da se večina poglavij sporazuma zdaj uporablja.

Od podpisa sporazuma CETA se je dvostranska blagovna menjava med Kanado in blokom povečala za več kot 65 odstotkov. Tudi trgovina s storitvami je doživela precejšnjo rast, saj se je povečala za skoraj 73 odstotkov.

Leta 2024 je trgovina z blagom in storitvami med EU in Kanado dosegla približno 125 milijard evrov. Na področju blaga so države EU v Kanado uvozile za 47,8 milijarde evrov blaga, Kanada pa je v EU izvozila za 27,8 milijarde evrov blaga. Najpogostejši izdelki so stroji, farmacevtski izdelki in mineralne rudnine.

Mednarodni politolog Lovec izpostavi, da iz uradnih izjav Carneyjevega obiska ne izhaja, da bi bila širitev sporazuma CETA na mizi, hkrati pa omeni, da so "Velika Britanija, Japonska in EU že popustile pod pritiskom ZDA", zato bomo "videli, kaj bo Trump dosegel v okviru nekdanjega sporazuma NAFTA med ZDA, Mehiko in Kanado".

Kanada v carinsko spravo z ZDA

Preden se je premier Carney odpravil v Evropo, je v petek novinarjem v kanadski prestolnici Ottawi povedal, da bo Kanada umaknila carine na številne ameriške izdelke, s čimer se bo znebila več mesecev trajajočih povračilnih ukrepov proti politiki Trumpove administracije.

 

Bloomberg

Kanada z ZDA ni sklenila trgovinskega sporazuma pred iztekom carinskega roka 7. avgusta, z novo spravno potezo pa poskuša vnovič začeti zastala pogajanja s svojo največjo trgovinsko partnerico. V veljavi ostajajo carine na jeklo, aluminij, baker, vozila in nekatere druge ključne izdelke.

Časnik New York Times piše, da je Kanada edina država na svetu, ki je poleg Kitajske izvajala politiko povračilnih carinskih ukrepov proti ZDA, a je bila hkrati na nedavni carinski rok predsednika Trumpa izpuščena.

Ottawa je pod drugačnim carinskim režimom kot številne druge trgovinske partnerice Washingtona, saj je večina kanadskega blaga, ki spada pod obstoječi trgovinski sporazum USMCA, iz carin že izvzetega. New York Times prav tako poroča, da povprečna carinska stopnja na kanadsko blago znaša 5,6 odstotka, kar je v povprečju najnižja carinska stopnja za katerokoli državo.

Ameriški predsednik je isti dan novinarjem v Ovalni pisarni povedal, da s premierjem Carneyjem "delata na nečem", ne da bi podal podrobnosti. Spomnimo: ko je Kanada julija sporočila namero, da septembra prizna palestinsko državo, je Trump izjavil, da ta poteza otežuje morebitni trgovinski dogovor.