Je Slovenija z referendumom zapravila sodelovanje z orožarji ZDA?

V petek se je po razveljavitvi sklepa o referendumu o obrambnih izdatkih Slovenija le izognila dvema referendumoma, ki bi lahko resno zamajala njen mednarodni ugled in zmanjšala privlačnost za tuje naložbe. Morebitni izstop iz zavezništva je ekonomist in predavatelj Matej Lahovnik opisal kot gospodarsko norost brez primere.

Ne samo od članstva v Natu, je poudaril, ampak tudi v EU, OECD in drugih mednarodnih tvorbah so zelo odvisne investicije, saj v očeh tujih investitorjev tako delujemo kot verodostojni in zanesljivi, predvsem pa del predvidljivega poslovnega okolja.

To še zlasti velja v obrambni industriji, ki je močno vezana na članstvo in ugled Slovenije v Natu, verodostojnost in zanesljivost pa se dosežeta s spoštovanjem dogovorov in danih zavez, pravijo strokovnjaki.

Bodo domači proizvajalci v kritičnem času povečanja naložb v obrambo ceno političnih bojev plačali z izgubo poslov?

Začudenje ameriških zaveznikov in partnerjev

Slovenija se je nevarnosti izstopa iz Nata za zdaj izognila, vendar grenak priokus (ne)zanesljivosti v zavezništvu in senca okrnjenega ugleda države ostajata, je v petek za televizijo POP TV dejal nekdanji veleposlanik pri Natu Erik Kopač. "Informacije zaveznikov kažejo na začudenje, še več, ne razumejo, zakaj Slovenija v teh razgretih geopolitičnih razmerah to počne," je o referendumih povedal strokovnjak za vojno ekonomiko.

Podobne komentarje smo slišali tudi iz ust predstavnikov Pentagona v Sloveniji. Ti so za Bloomberg Adria neuradno izrazili upanje, da referenduma ne bo, če bo, pa bi to lahko prizadelo domače gospodarstvo in imelo posledice za domača obrambna podjetja, so posvarili.

Zanje v nekaterih primerih ameriški partnerji vidijo priložnosti za sodelovanje, je za Bloomberg Adria povedal neimenovani predstavnik ameriške vojske, ki se je odkrito spraševal, kakšne namene ima slovenska vlada v zvezi z zavezništvom.

Za nadaljnji razvoj industrije bodo pomembni partnerski projekti, je zatrdil Miloš Milosavljević, prvi mož Valhalla Turrets, podjetja, ki izdeluje napredne kupole za oklepnike. "Letos načrtujemo povečanje proizvodnih zmogljivosti, kar je odvisno od novih projektov, za katere si prizadevamo. Zlasti gre tu za sodelovanje z državo ali pa katerim izmed večjih svetovnih podjetij iz panoge," je povedal direktor podjetja. Njihova kupola mangart 25 je vredna 3,8 milijona evrov na kos. Podjetje sodeluje z nekaterimi nemškimi koncerni, med drugim tudi Rheinmetallom in MBDA, v pripravi pa so tudi posli s še dvema podjetjema, pravi.

 

Američani raje poslujejo s Hrvati

Na prvi mednarodni oborožitveni sejem v Sloveniji naj bi oktobra prišli tudi ameriški obrambni koncerni, smo izvedeli neuradno. "Odziv je velik, zanimanje za sodelovanje so izrazili tudi večji igralci, kmalu bomo zapolnili že tri hale," je povedal direktor GOIS (Grozd obrambne industrije Slovenije) Boštjan Skalar, ne da bi pri tem omenil ameriška podjetja.

Slovenska podjetja so prebojna zlasti na področjih elektronike, optike, mehatronike in kibernetske varnosti, a so nišna in si zato želijo povečati število končnih izdelkov, je dejal.

S sodelovanjem z mednarodnimi koncerni bi domača industrija precej lažje dosegla zastavljeni cilj, ki predvideva 10-odstotni delež obrambne panoge v domačem BDP. "Vlogo nosilca industrijskega razvoja in doprinosa gospodarstvu bi lahko v tem času in teh okoliščinah namesto avtomobilske prevzela obrambna industrija," meni Milosavljević. Ker so ZDA največja svetovna proizvajalka (in izvoznice) orožja, imajo temu primerno mogočno industrijo, ki k BDP ZDA letno prispeva slabih tisoč milijard dolarjev.

Ameriška podjetja so svetovna elita v oborožitveni tehnologiji. To je nazadnje pokazal kirurški napad z nevidnimi bombniki B-2 in 14-tonskimi vodenimi bombami MOP. Orožja, s katerim so ZDA konec junija razdejale iranski jedrski program, nima nobena druga vojska na svetu. Posredovanje ZDA v Iranu je bilo ključno za pomoč Izraelu pri odpravi varnostnih tveganj in stabilizaciji razmer v regiji, saj izraelske oborožene sile, tehnološki razvitosti in popolni zračni prevladi navkljub, ne bi bile sposobne ustaviti jedrskih načrtov islamistov. Zato bi sodelovanje domačih dobaviteljev z ameriškimi podjetji omogočilo tehnološki napredek, zagotovilo reference in poslovni razvoj.  

Ali trenutno potekajo pogovori za sodelovanje med ameriškim in slovenskim obrambnim sektorjem? "Potencial zagotovo je, saj nekatere končne izdelke vaša podjetja že proizvajajo, in če pogledamo kupolo za oklepnike, gre za zelo kakovostne," je povedal neimenovani vir, ob tem pa zanikal, da potekajo pogovori med slovenskimi in ameriškimi podjetji o skupnih projektih.

"V Sloveniji ne, potekajo pa priprave na sodelovanje med ameriškimi in hrvaškimi obrambnimi podjetji za razvoj, izdelavo in posodobitev flote patruljnih čolnov," je o sodelovanju z drugimi zaveznicami v regiji povedal vir z veleposlaništva ZDA.

Dvojna raba: veliki up oborožene Slovenije

"Nabor morebitnih partnerjev poglablja vse širša definicija obrambne industrije, saj se veliko govori o dvojni rabi, o varnosti in odpornosti. To, o čemer trenutno govori slovenska vlada," je povedal Skalar.

Slovenija naj bi po preklicu referenduma v prihodnje za obrambo namenila (kar je zapisano v resoluciji) dva odstotka letos, do leta 2030 pa je predviden postopen dvig na tri odstotke BDP oziroma na 2,1 milijarde evrov. Pri doseganju na nedavnem vrhu Nata v Haagu dogovorjenih petih odstotkov oziroma 3,5 milijarde evrov pa naj bi se naslonili na izdatke za dvojno, se pravi civilno-vojaško rabo.

Kot smo poročali, je od vlade slišati, da bo kibernetska zaščita zagotovo del teh izdatkov obrambnega ministrstva. Vlada naj bi v steber za dvojno rabo uvrstila še infrastrukturne projekte, kot je drugi tir, pa gradnjo bolnišnic in vlaganja v vesoljske tehnologije. Se pravi vse, kar bi bilo pogojno lahko opredeljeno kot obrambni strošek.

"Dvojna raba vključuje tudi bolnišnico Petra Držaja v Ljubljani, hkrati pa se ukvarjamo še s šestimi lokacijami po državi," je za naš medij povedal resorni obrambni minister Borut Sajovic.

Član uprave NLB Andrej Lasič je za Bloomberg Adria v zvezi z naložbami v obrambni sektor, ki z zgodovinsko visokimi investicijami v nekaterih državah v Evropi doživlja preporod, dejal, da so te izvrstna priložnost, predvsem z vidika naložb v industrijo dvojne rabe. "Ne govorimo samo o naložbah v orožje, ampak v odpornost, kar vključuje tudi naložbe v cestno, železniško in energetsko infrastrukturo kot tudi naložbe v kibernetsko varnost, bolnišnice. V tem segmentu seveda vidimo veliko priložnosti," je povedal.

Stroka: dvojna raba se zlorablja

Toda Kopač v zvezi s tem opozarja, da bo to v praksi in ob Natovi reviziji izdatkov leta 2029 Slovenija težko upravičila kot naložbo v obrambo. "Pregled Nata leta 2029 bo temeljil na temeljiti oceni izgradnje vojaških zmogljivosti in Slovenija je zadnja med zavezniki, ki lahko govori, kako bo to izpolnila," je povedal o vidiku dvojne rabe in učinka Natove revizije.

"Vlaganja v zdravstvo in transport, o katerih se govori, štejejo, a pod jasnimi pogoji Nata," opozarja strokovnjak in dodaja: "Večina osebja v bolnišnici mora biti vojakov, večina bolnikov prav tako."

Podobno skeptična je tudi predstojnica katedre za obramboslovje na FDV Jelena Juvan. "Dvojna raba se veliko preveč izrablja oziroma celo zlorablja, ker je to ljudem všečno," je ocenila in opozorila, da ni mogoče "kar vsega zapakirati in predstaviti kot dvojno rabo".

Evropa in z njo tudi Slovenija "za morebitno obrambo pred Rusijo oziroma za krepitev lastnih obrambnih zmogljivosti potrebuje strelivo, oklepnike in podobno", to pa v večini ne more biti opredeljeno kot dvojna raba, je še pojasnila strokovnjakinja.