Nemčija na volitvah: ključna odločitev za prihodnost Evrope

Ob recesiji, v kateri je Nemčija zadnji dve leti, ob globalno sila neugodni situaciji z vojno v Ukrajini, agresivnemu voditelju na drugi strani Atlantika in vse hujši konkurenci z Daljnjega vzhoda, se volivci v najmočnejši evropski državi to nedeljo odpravljajo na volišča. Z velikimi pričakovanji, saj bo od nove nemške vlade odvisna tudi prihodnja usoda Evropske unije in celotne Evrope. 

Ankete kažejo na nedeljsko zmago krščanskih demokratov (CDU/CSU) s približno 30 odstotki. Na drugem mestu bo najverjetneje skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ankete ji napovedujejo petino glasov, šele na tretje mestu zdaj glavni vladajoči, socialdemokrati (SPD). Kandidata Krščanskih in socialdemokratov Friedrich Merz in Olaf Scholz sta izključila medsebojno sodelovanje v prihodnji koaliciji, Merz se kljub spogledovanju z desničarsko AfD za zdaj odreka koaliciji s to stranko. 

A če bo Merz res zmagal in uspel sestaviti vlado, ima drzne načrte za gospodarske reforme. Njegov načrt, Agenda 2030, obljublja znižanje davkov za podjetja in tudi gospodinjstva, odpravo birokracije, spodbujanje naložb v raziskave in razvoj, pa tudi odpravo nekaterih zelenih predpisov in zmanjšanje socialnih prejemkov, ki jih je uvedla Scholzeva koalicija. Podjetja na drugi strani tarejo visoke cene energije, ki dušijo celotno evropsko gospodarstvo in so po mnenju mnogih gospodarstvenikov hujša grožnja od Trumpovih carin.

Kot je v oddaji 'Zoom in' na Bloomberg Adria TV dejala predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK) Dagmar von Bohnstein, je "gospodarstvo prioriteta za vse stranke". Agenda 2030 tudi dobro povzema želje gospodarstvenikov, ki si želijo nižje davke, cenejšo energijo in usposobljene delavce, pa tudi manj birokracije, saj smo zdaj v Evropi vse prepogosteje priča tako imenovanemu gold platingu, ko evropske države strogim bruseljskim predpisom dodajajo še svoje nacionalne zaostritve predpisov.

Glede morebitnega odmika od zelene transformacije je von Bohnstein dejala, da "podnebne spremembe niso pravljica, najti bo treba pot za kombinacijo konkurenčnosti in zelene tranzicije". Velik izziv za prihodnjo vlado bodo po njenih besedah tudi cene energentov, saj nemška podjetja plačujejo tudi petkrat višje cene električne energije in sedemkrat višje cene plina od konkurentov v ZDA in na Kitajskem, "zaradi česar podjetja selijo proizvodnjo". Se pa zaradi visokih cen, predvsem pa zaradi nizkega ogljičnega odtisa, pri mladih Nemcih spreminja odklonilni odnos do jedrske energije.

Sogovornica zato navedenega prihodnji vladi svetuje, da "posluša gospodarstvo, na kar je odhajajoča vlada pogosto pozabljala, predvsem pa je treba biti odprt drug do drugega". Stopnja rasti gospodarstva pa bo odvisna tudi od Trumpove uvedbe carin, kar je predsednica AHK Slovenija označila za "velik izziv", saj je nemško gospodarstvo četrti največji trgovski partner ZDA. Glede Slovenije sogovornica ne pričakuje pomembnih sprememb oziroma upa na še boljše sodelovanje, saj so "slovenski dobavitelji dragoceni za nemška podjetja". Lani se je tako menjava povečala za 2,8 odstotka in znašala več kot 14 milijard evrov, izpostavlja von Bohnstein.

Kako zagnati industrijsko proizvodnjo

Tudi Marko Hočevar iz Fakultete za družbene vede je v oddaji izpostavil, da bo po volitvah "ključno vprašanje, kako zagnati industrijsko proizvodnjo". Zadnjih pet let je po njegovem mnenju izgubljenih, zdaj se je treba osredotočiti na zelo ciljane investicije. Razlika med kanclerskima kandidatoma Merzem in Scholzem je po njegovem mnenju najbolj očitna pri vprašanju socialne države, to pa lahko vpliva na prihodnji proračun. Izziv bo reforma ustavne zavore za večje zadolževanje države. 

Prihodnost gospodarstva bo odvisna tudi od zunanjepolitičnega repozicioniranja Evropske unije. Težava Unije je po mnenju sogovornika, da je postavljena "za sosednjo mizo", medtem ko drugi odločajo. Za spodbujanje reindustrializacije bo treba spremeniti orientacijo v evropski politiki ob novi geopolitični delitvi sveta. Opozarja pa Hočevar, da pot od "povečanja zadolževanja do reindustrializacije traja dolgo časa", torej učinki niso vidni tako hitro, kot bi si politiki želeli. 

Krščanskodemokratski CDU/CSU zagovarja zadolževanje za obrambne namene, pravi Hočevar, a je to v Nemčiji tudi zgodovinsko težko izpeljati zaradi dediščine druge svetovne vojne. Na drugi strani Atlantika si prav Trump želi večje nabave orožja s strani evropskih partnerjev. To je ena od treh točk, na katere stavi Trump, pravi Hočevar. Drugi točki sta večji nakup plina in nafte, pa tudi večja selitev podjetij v ZDA. "Vprašanje pa je, če je to v interesu Evropske unije," pravi Hočevar. 

Glede zelenega prehoda sogovornik ne pričakuje velikih sprememb, saj je ta "globalno prioriteta. Vprašanje pa je, kako prehod doseči. Če bo v to vlagala samo Evropska unija, se bo nadaljeval zeleni zlom", pravi Hočevar, ki poudarja, da ima zelena politika v Nemčiji dolgo zgodovino in da "radikalnega odmika najbrž ne bo, saj bi tudi resen odmik od te politike stal ogromno".