ZDA z napadom "kaznovale" Iran za smrt dveh ameriških vojakov

ZDA so v soboto izvedle napade na Iran, dan po tem, ko sta bila v iranskih raketnih in brezpilotnih napadih v Jordaniji ubita dva pripadnika ameriške vojske. Ameriško osrednje poveljstvo je v objavi na družbenih omrežjih sporočilo, da so bili napadi namenjeni zmanjšanju sposobnosti Irana, da ogroža trgovsko plovbo, ter "hitremu kaznovanju sil Islamske revolucionarne garde, ki je sinoči napadla ameriške vojake v Jordaniji".

V petkovem napadu so bili ranjeni tudi štirje vojaki, eden pa je pogrešan. Skupno število smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki se je od začetka vojne ZDA in Izraela z Iranom 28. februarja povzpelo na 16. Teheran je v soboto sporočil, da ne bo več spoštoval pogojev začasnega mirovnega dogovora, potem ko je v povračilo za najnovejše ameriške napade izvedel obsežne napade na zalivske sosede, med drugim na Kuvajt in Jordanijo.

Vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej je ZDA posvaril pred "nepozabnimi lekcijami". V izjavi, objavljeni v soboto, je dejal, da so ameriške kršitve memoranduma – 60-dnevnega premirja, med katerim naj bi se ZDA in Iran pogajala o pogojih za ponovno odprtje Hormuške ožine in omejitev iranskega jedrskega programa – "vsem znova dokazale, kako ničvreden in neveljaven je podpis ameriškega predsednika". Hamenej se v javnosti še vedno ni pojavil, odkar je bil v prvih dneh vojne v ameriških napadih ubit njegov oče skupaj z drugimi družinskimi člani, sam pa je bil hudo ranjen.

Teden dni trajajoče izmenjavanje napadov se je razširilo prek izključno vojaških ciljev ter zajelo tudi mostove, komunalno infrastrukturo in pristaniške objekte. To kaže, da je možnosti za vrnitev h krhkemu premirju, podpisanemu prejšnji mesec, malo. Po navedbah iranskih oblasti je bilo v ameriških napadih od 27. junija ubitih 50 ljudi, več kot 500 pa ranjenih.

Kuwait Airways je prestavil večino svojih letov, kuvajtsko ministrstvo za elektriko in vodo pa je gasilo požar v elektrarni in obratu za razsoljevanje vode, ki ju je zadel Iran. Kuvajtsko zunanje ministrstvo je napade obsodilo in sporočilo, da ponavljajoče se napadanje ključnih objektov "razkriva sistematičen agresiven pristop, usmerjen proti civilnim objektom, ki ogroža življenje in varnost civilistov", ter pomeni očitno kršitev mednarodnega prava.

Iran je po poročanju tiskovne agencije Tasnim napadel tudi ameriške radarje in letala v Katarju, ki je eden glavnih posrednikov med Washingtonom in Teheranom. Ameriško osrednje poveljstvo je pred tem sporočilo, da je bilo v petkovih napadih zadetih več nadzornih objektov, vojaška logistična infrastruktura, podzemna skladišča orožja in pomorske zmogljivosti.

Napadi na civilno infrastrukturo pomenijo razširitev spopadov po sklenitvi dogovora, vendar so sovražnosti še vedno daleč od obsega, ki so ga dosegle na vrhuncu vojne marca in v začetku aprila. Takrat sta ZDA in Izrael množično bombardirala iranska mesta, Teheran pa je proti zalivskim arabskim državam in Izraelu izstrelil na tisoče brezpilotnih letalnikov in raket.

Ameriško zunanje ministrstvo je Američane zaradi možnosti "nepredvidene eskalacije" pozvalo, naj ponovno premislijo o potovanjih na Bližnji vzhod ali skozi to območje. Tistim, ki se bodo kljub temu odločili za potovanje, je priporočilo, naj pri letalskih prevoznikih preverijo, ali so leti še vedno predvideni.

Hamenej je v izjavi pozval tudi k enotnosti med iransko javnostjo in vlado, kar je bilo očitno povezano z vse glasnejšimi kritikami konservativcev zaradi odločitve za diplomatska pogajanja. "Kritika dela predstavnikov oblasti ne sme voditi v krivico do nedolžnih ali v razpad družbene enotnosti," je dejal.

Cena severnomorske nafte brent je v petek poskočila za približno 4,6 odstotka in trgovanje končala blizu 88 dolarjev za sod, s čimer je dosegla največjo tedensko rast po aprilu. Rast je sledila poročanju portala Axios, da je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa Izrael obvestila o napotitvi dodatnih letal za oskrbo z gorivom, kar bi lahko nakazovalo širitev ameriških vojaških operacij. Izraelski vojaški predstavnik je v soboto potrdil načrt ZDA za povečanje števila letal v Izraelu.

Trump je v četrtkovem večernem nagovoru razmere na Bližnjem vzhodu znova predstavil kot uspeh. ZDA "v Iranu dosegajo velike zmage in sadove tega dela boste videli zelo, zelo kmalu", je dejal, nato pa se posvetil domačim vprašanjem.

V prvih treh tednih spopada je bilo v najmanj treh ločenih napadih ubitih 13 ameriških vojakov. V začetku julija je v strmoglavljenju helikopterja v Arabskem morju umrl pilot ameriške mornarice.

Kitajska in Pakistan sta izrazila zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov ter ZDA in Iran pozvala, naj ustavita sovražnosti in obnovita dialog. ZDA poleg pogostejšega bombardiranja Irana ponovno izvajajo blokado iranskih pristanišč in so odpravile izjemo pri sankcijah za izvoz iranske nafte.

Ker Iran nadaljuje pomorske napade in vztraja, da morajo vse ladje pred plovbo skozi ožino pridobiti njegovo dovoljenje, obstaja velika verjetnost, da bosta obe strani še naprej stopnjevali spopad, je ocenil Mehran Kamrava, profesor političnih ved na katarski podružnici Univerze Georgetown.

Napadi so "zlovešč znak, da prihaja še več in da bo še huje", je Kamrava v petek povedal za Bloomberg TV iz Dohe. "Nobena stran si ne želi te eskalacije, vendar sta obe postali ujetnici stopnjujočega se cikla, iz katerega se ne moreta umakniti. To medsebojno povračilno ukrepanje je postalo zelo nevarno, saj vključuje napade in protinapade na ključno infrastrukturo."