Iran po ameriški eskalaciji okrepil povračilne napade na cilje po Zalivu

Kuvajtsko letališče je začasno ustavilo lete, potem ko je Iran kot povračilo za ameriške napade izvedel silovit napad, strah pred novo zaostritvijo vojne pa je močno zvišal cene nafte.

Zalivsko državo je zadel eden najhujših valov napadov od začetka konflikta na Bližnjem vzhodu, zaradi česar so se od sobotnega svita večkrat oglasile sirene. Kuwait Airways je prestavil večino svojih letov, ministrstvo za elektriko in vodo pa je sporočilo, da gasilci posredujejo v elektrarni in obratu za razsoljevanje vode, ki ju je zadel Iran.

Ameriško centralno poveljstvo je pred tem sporočilo, da se je sedma zaporedna noč napadov na Islamsko republiko končala v petek ob 21.30 po vzhodnoameriškem času, potem ko so ameriške sile zadele nadzorne objekte, vojaško logistično infrastrukturo, podzemna skladišča orožja in pomorske zmogljivosti.

Teden medsebojnih napadov se je razširil z izključno vojaških ciljev tudi na mostove, komunalno infrastrukturo in pristaniške objekte, kar nakazuje, da je možnosti za vrnitev h krhkemu premirju, podpisanemu prejšnji mesec, malo.

Cena nafte brent je močno poskočila in se v petek zvišala za približno 4,6 odstotka na okoli 88 dolarjev za sod, s čimer je zabeležila največjo tedensko rast po aprilu. Rast je sledila poročilu portala Axios, da je Trumpova administracija Izrael obvestila o napotitvi dodatnih letal za oskrbovanje z gorivom, kar bi lahko nakazovalo širitev ameriških vojaških operacij. Izraelski vojaški predstavnik je v soboto potrdil načrt, po katerem bodo ZDA povečale število letal, nameščenih v Izraelu.

Teheran se je na ameriške napade odzval z napadi na ameriška oporišča v Kuvajtu, Jordaniji in Bahrajnu. Te tri države so od ponovne zaostritve spopadov v začetku prejšnjega tedna utrpele glavnino iranskih povračilnih napadov. Iran je napadel tudi otočje As Salamah, ki pripada Omanu in leži v Hormuški ožini.

Po poročanju tiskovne agencije Tasnim je Iran napadel tudi ameriške radarje in letala v Katarju, ki je eden glavnih posrednikov med Washingtonom in Teheranom.

V iranskih napadih na najmanj dve oporišči v Jordaniji je bilo ta teden ranjenih več pripadnikov ameriške vojske, je poročal CBS, ki se je skliceval na neimenovane ameriške uradnike. Axios je ločeno poročal, da je Iran proti ameriškemu oporišču v Savdski Arabiji izstrelil balistično raketo.

Ameriško centralno poveljstvo se v petek zvečer ni takoj odzvalo na prošnjo za komentar.

Zaostrovanje je okrepilo skrbi, da dogovora o premirju, ki naj bi pomagal obnoviti reden ladijski promet skozi Hormuško ožino in vzpostaviti proces za dolgoročnejša mirovna pogajanja, ni več mogoče rešiti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtkovem večernem nagovoru državljanom razmere na Bližnjem vzhodu znova predstavil kot uspeh.

ZDA "v Iranu zmagujejo na veliko in sadove tega dela boste videli zelo, zelo kmalu", je dejal, nato pa pozornost preusmeril na domače teme.

Kitajska in Pakistan sta izrazila zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov ter ZDA in Iran pozvala, naj ustavita sovražnosti in obnovita dialog.

Poleg pogostejšega bombardiranja Irana so ZDA znova uvedle blokado njegovih pristanišč in odpravile izjemo od sankcij za izvoz iranske nafte.

Zaostrovanje sovražnosti je še vedno daleč od obsega spopadov na vrhuncu vojne marca in v začetku aprila. Takrat sta ZDA in Izrael množično bombardirala iranska mesta, Teheran pa je proti zalivskim arabskim državam in Izraelu izstrelil na tisoče brezpilotnih letalnikov in raket.

Ker Iran nadaljuje pomorske napade in vztraja, da morajo vse ladje pred plovbo skozi ožino pridobiti njegovo dovoljenje, obstaja velika verjetnost nadaljnjega stopnjevanja na obeh straneh, je ocenil Mehran Kamrava, profesor političnih ved na katarski podružnici univerze Georgetown.

Napadi so "zlovešč znak, da prihaja še več in da bo še huje", je Kamrava v petek povedal za Bloomberg TV iz Dohe. "Nobena stran si ne želi tega stopnjevanja, vendar sta obe postali ujeti v stopnjujoči se krog, iz katerega se ne moreta umakniti. To medsebojno vračanje udarcev je postalo zelo nevarno, saj napadi in protinapadi zdaj ciljajo kritično infrastrukturo."