Starmer na robu prepada – kmalu naj bi napovedal svoj odstop

Zavezniki Keira Starmerja pričakujejo, da bo v kratkem predstavil časovnico svojega odhoda s položaja britanskega premierja, s čimer bi se Velika Britanija znašla na poti do sedmega predsednika vlade v desetletju, obenem pa bi se odprla pot, da ga zamenja Andy Burnham.

Starmerjeva izjava, v kateri bi se odpovedal oblasti, bi lahko prišla že v ponedeljek, so dejali ljudje, seznanjeni z zadevo, čeprav so opozorili, da to ni gotovo. Starmer je zadnje tri dni premleval svoj položaj in vprašanje, ali naj se še naprej upira poskusom Burnhama, ki je bil prejšnji teden izvoljen v parlament, da ga odstavi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljski objavi na omrežju Truth Social zapisal, da bo Starmer "odstopil" kot premier. Britanski uradnik je dejal, da vlada Trumpu ni sporočila ničesar in da se ta s Starmerjem ni pogovarjal.

Časnik Guardian je v nedeljo zvečer poročal, da bo Starmer svoje namere predstavil v izjavi pred Downing Streetom v ponedeljek zjutraj, pri čemer se je skliceval na neimenovane ministre v kabinetu.

Na prošnjo za komentar poročanja Guardiana so z Downing Streeta opozorili na Starmerjeve petkove izjave, da s položaja ne bo odšel. Ob tem pa so se na Downing Streetu sklicevali tudi na nedeljske izjave ministra za gospodarstvo Petra Kyla, ki je dejal, da Starmer razmišlja o "političnih realnostih".

"V pogovorih je sodeloval z zelo, zelo širokim krogom ljudi, tudi z mano," je Kyle v nedeljskem intervjuju povedal za Sky News. "Obenem je ves konec tedna zelo trdo delal. Mislim, da si jemlje čas za premislek o političnih realnostih, izzivih in priložnostih, v katerih se je znašel."

Dejstvo, da je Starmer tik pred odhodom z oblasti, pomeni izjemen preobrat po prepričljivi volilni zmagi, ki jo je dosegel leta 2024 in s katero je laburiste po 14 letih vrnil na oblast. Starmerjev mandat so zaznamovali politični zdrsi in katastrofalne javnomnenjske ocene, vrhunec pa je bil hud poraz na majskih lokalnih volitvah, po katerem je skoraj četrtina njegovih poslancev sporočila, da bi moral odstopiti.

Starmerjeva pričakovana odločitev prihaja le nekaj dni po tem, ko je Burnham osvojil poslanski sedež, s čimer je postal upravičen do sprožitve izziva za vodstvo stranke proti zgodovinsko nepriljubljenemu premierju. Ta rezultat je sprožil večdnevne pogovore med Starmerjem in njegovimi zavezniki o tem, ali bi lahko prestal Burnhamov izziv.

Način Burnhamove zmage na nadomestnih volitvah v Makerfieldu, kjer je prepričljivo premagal v anketah vodilno stranko Reform UK Nigela Faragea, je pritisk na Starmerja le še povečal. Številni laburistični poslanci so namreč sklenili, da je Burnham njihova edina možnost, da na naslednjih parlamentarnih volitvah, ki morajo biti izvedene do leta 2029, ustavijo Faragea.

Če bo Starmer res predstavil načrt za umik, bo to za Združeno kraljestvo pomenilo novo obdobje politične negotovosti in odprlo pot sedmemu premierju v desetletju, kar se je zdelo skoraj nepredstavljivo, ko je Starmer leta 2024 osvojil prepričljivo parlamentarno večino. Po kaosu let po brexitu, ko so konservativci na čelu stranke zamenjali Davida Camerona, Thereso May, Borisa Johnsona, Liz Truss in Rishija Sunaka, je Starmer prišel na oblast z obljubo nove dobe stabilnosti.

Namesto tega se vlagatelji sprašujejo, kakšno smer bo britanska vlada ubrala v prihodnje, tudi kdo bi lahko v morebitni Burnhamovi vladi nasledil finančno ministrico Rachel Reeves. Odprto je tudi vprašanje, ali bi Burnham postal premier brez protikandidata ali pa bi ga izzval še kdo drug iz laburistične stranke. V drugem primeru bi bil Burnham več tednov podvržen preverjanju svojih vladnih načrtov, medtem ko bi si prizadeval pridobiti podporo članstva laburistične stranke, ki na koncu izvoli voditelja.

Bloomberg

 

Do konca petka je več ministrov v kabinetu, zvestih Starmerju, v pogovorih z njim nakazalo, da si sicer ne želijo njegovega odhoda, vendar menijo, da je njegova zamenjava neizogibna, so povedali ljudje, seznanjeni z njihovim razmišljanjem.

Ti pogovori so bili opisani kot osredotočeni na zmanjšanje motenj za državo in preprečevanje še globljih notranjih sporov v laburistični stranki, ne pa kot ultimat ministrov Starmerju ali grožnje z odstopom. Do sobotnega jutra je le še osrednja skupina najzvestejših članov kabineta vztrajala, da bi se moral boriti naprej.

Takrat je Starmer pri več ministrih v kabinetu pustil vtis, da je sprejel dejstvo, da bo moral določiti časovnico svojega odhoda. Iz pogovorov so odšli tudi s prepričanjem, da se ne bo odločil kandidirati na morebitnih volitvah za vodstvo stranke. S tem se je izognil potrebi po še težjih pogovorih, je dejala oseba, seznanjena z nekaterimi razpravami.

Do sredine sobote se je pozornost Starmerjevih zaveznikov preusmerila na pogoje njegovega odhoda. Nekateri so ves konec tedna zagovarjali daljši rok in določitev septembrskega datuma odhoda, pri čemer so trdili, da bi bilo to v najboljšem interesu države, saj je Burnham še daleč od tega, da bi pokazal, da ima načrt za oblast.

O tem, ali naj Burnham oblast prevzame s kronanjem ali pa se sooči z volitvami za vodstvo, bi odločali laburistični poslanci, so dejali, ob tem pa opozorili na tveganja, če bi Burnham prišel na oblast nepreizkušen.

Nekateri laburistični poslanci z desnega krila stranke so zaskrbljeni, da bi lahko nekdanji zdravstveni minister Wes Streeting, tudi če bi zbral podporo 81 poslancev in izsilil tekmo, nato poskušal skleniti dogovor z Burnhamom: zgodaj bi priznal poraz v zameno za visoko ministrsko mesto, denimo položaj zunanjega ministra.

Dolgoletni Starmerjev podpornik je dejal, da ga najbolj skrbi, da bi Burnham brez načrta za hitro poenotenje stranke in uresničitev obljube o spremembah v nekaj mesecih izgubil priljubljenost ter vodil še hujše notranje spopade, podobno kot konservativci pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami.

Med Burnhamovimi podporniki obstajajo nesoglasja glede smeri, ki bi jo ubrala njegova vlada. Nekateri iz Burnhamovega kroga nasprotujejo imenovanju sedanjega ministra za energijo Eda Milibanda za finančnega ministra.

Drugi na levici so dejali, da so že razočarani nad Burnhamovo naklonjenostjo temu, da bi notranja ministrica Shabana Mahmood ostala na položaju glede na njeno trdo stališče do priseljevanja, in da tvega, da bo to krilo stranke še dodatno razočaral, če za vodenje finančnega ministrstva ne bo imenoval politika z levega krila.

— S pomočjo Jacoba Reida