Trump prispel na Kitajsko na trgovinski vrh s Xijem

Predsednik ZDA Donald Trump je prispel v Peking na prvi državni obisk ameriškega voditelja na Kitajskem po devetih letih, medtem ko si največji svetovni gospodarstvi prizadevata stabilizirati odnose na vrhu, ki poteka v senci vojne z Iranom.

Letalo Air Force One je pristalo na mednarodnem letališču Beijing Capital nekaj pred 20. uro po lokalnem času v sredo, kjer so kitajski podpredsednik Han Zheng, vojaška častna straža in več sto otrok z zastavami pripravili sprejem na rdeči preprogi za ameriškega predsednika.

Pravi del srečanja se bo začel naslednje jutro, ko se bo Trump srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v Veliki dvorani ljudstva.

Gostitelj vstopa v vrh okrepljen, potem ko je srečanje obeh voditeljev lani v Južni Koreji Pekingu omogočilo, da je z zalogami redkih zemelj pritiskal na Trumpa, da umakne napovedane carine. Od takrat je ameriško vrhovno sodišče omejilo predsednikove možnosti za uvedbo dodatnih dajatev, medtem ko je vojna z Iranom oslabila Trumpov domači politični položaj.

Pogovori tudi o neprijetnih temah

Toda Trump in drugi predstavniki njegove administracije so pred prihodom nakazali, da namerava srečanje izkoristiti tudi za pritisk na kitajskega voditelja glede neprijetnih tem - od vloge Pekinga v nerešenem bližnjevzhodnem konfliktu do odprave trgovinskih ovir za ameriška podjetja.

"Predsednika Xija, voditelja izjemnega ugleda, bom prosil, naj ‘odpre’ Kitajsko, da bodo ti briljantni ljudje lahko pokazali svoje sposobnosti in pomagali Ljudski republiki doseči še višjo raven!" je Trump zapisal v objavi na družbenih omrežjih, v kateri je predstavil vodilne direktorje podjetij, ki ga spremljajo na poti. "Pravzaprav obljubljam, da bo to moja prva zahteva, ko bova skupaj, kar bo že čez nekaj ur."

36-urni vrh - ki vključuje državni banket, obisk Nebeškega templja in pogovor ob čaju v voditeljskem kompleksu Zhongnanhai - je bil za več tednov prestavljen, saj si Trump prizadeva končati konflikt z Iranom.

Trump je v zadnjih dneh izrazil razočaranje nad predlogi Teherana za zmanjšanje jedrskega programa v okviru mirovnega dogovora in namignil, da Iran ni ponudil dovolj pomembnih popuščanj ter da bi lahko trenutno veljavni krhki dogovor o prekinitvi ognja propadel.

Brez konca vojne v Iranu na vidiku

Pred odhodom na pot je ameriški predsednik skušal zmanjšati pomen vojne z Iranom na dnevnem redu vrha in dejal, da bo namesto tega prednost namenil trgovinskim pogajanjem s Xijem.

Toda Kitajska kupuje večino iranskega izvoza nafte, s čimer Islamski republiki zagotavlja ključno gospodarsko podporo za nadaljevanje vojnih prizadevanj, obenem pa ima tudi edinstven geopolitični vpliv, ki bi ga Trump lahko želel izkoristiti. Konflikt je dodatno obremenil ameriško-kitajske odnose, saj je Trumpova administracija nedavno uvedla sankcije proti več kitajskim podjetjem zaradi nakupovanja iranske nafte ali zagotavljanja satelitskih posnetkov Islamski republiki.

Po navedbah ameriških uradnikov naj bi bile med temami pogovorov tudi prihodki, ki jih Kitajska zagotavlja Iranu, ter morebitni izvozi orožja.

Hkrati si ameriški predsednik želi zagotoviti poslovne dogovore v sektorjih, kot so kmetijstvo, energetika in letalska industrija, obenem pa doreči podrobnosti novega trgovinskega odbora za upravljanje gospodarskih odnosov z največjim geopolitičnim tekmecem ZDA.

Na letalu tudi direktor Nvidie

V okviru tega načrta ga spremlja poslovna delegacija z vodilnimi ameriškimi direktorji, od Elona Muska iz Tesle in Tima Cooka iz Appla do Kellyja Ortberga iz Boeinga.

V nepričakovanem preobratu se je predsedniškemu letalu v zadnjem trenutku pridružil tudi izvršni direktor Nvidie Jensen Huang, s čimer sta umetna inteligenca in tehnologija stopili v ospredje.

Na krovu Air Force One sta bila tudi ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki ga je Peking v času senatorskega mandata dvakrat sankcioniral zaradi kritik kitajskih dejanj v Xinjiangu in Hongkongu, ter obrambni minister Pete Hegseth. Nazadnje je ameriški obrambni minister obiskal Kitajsko leta 2018, ko se je James Mattis srečal s Xjiem v Pekingu.

 

Voditelja naj bi skušala podaljšati trgovinsko premirje, doseženo lani oktobra, ki je prineslo umik nekaterih carin in izvoznih omejitev, vključno z dobavami redkih zemelj v ZDA. Pred Trumpovim prihodom sta ameriški finančni minister Scott Bessent in kitajski podpredsednik vlade He Lifeng v Južni Koreji opravila približno tri ure pogovorov, namenjenih pripravi terena za srečanja voditeljev pozneje ta teden.

Na dnevnem redu naj bi bil tudi Tajvan.

Trump je dejal, da bo s Xijem razpravljal o ameriški prodaji orožja samoupravni demokraciji, pred obiskom Kitajske pa je odložil prodajo paketa orožja za otok v vrednosti 14 milijard dolarjev.

Veliko zanimanje na Kitajskem

Ameriški zakonodajalci iz obeh strank opozarjajo, da premor tvega spodkopavanje dolgoletne ameriške podpore Tajpeju, ZDA pa so se desetletja izogibale predhodnemu usklajevanju prodaje orožja s Pekingom. Kljub temu je Xi glede tega vprašanja izrazil osebno zaskrbljenost in v februarskem telefonskem pogovoru Trumpa opozoril, naj zadevo obravnava "z največjo previdnostjo".

Trump je prav tako napovedal, da bo odprl primer Jimmy Lai, nekdanjega hongkonškega medijskega mogotca, ki je bil obsojen na 20 let zapora zaradi obtožb sodelovanja s tujimi silami in hujskanja. Trump je Laiov primer s Xijem omenil že med srečanjem v Južni Koreji oktobra lani.

Trumpovo potovanje je pritegnilo veliko pozornosti na kitajskih družbenih omrežjih, kjer je tema v zadnjih dneh med najbolj priljubljenimi. Nekateri uporabniki interneta so delili objave o spremljanju Air Force One na spletnih straneh za sledenje letom, drugi pa so razpravljali o članih ameriške poslovne delegacije, vključno z zadnjo vključitvijo Huanga.