Nemčija gradi logistično hrbtenico za vojno, a brez zasebnega sektorja ne bo šlo

V Bremerhavnu na nemški obali Severnega morja največje evropsko pristanišče za avtomobile dobiva nadgradnjo v vrednosti 1,35 milijarde evrov. Državno financirana naložba ni namenjena povečanju izvoza vozil Mercedes-Benz in Volkswagen, temveč utrditvi nakladalnih pomolov, da bodo lahko prevažali vojaško opremo, kot je 60-tonski tank Leopard, na morebitne prihodnje frontne črte.

Projekt, predviden v nemškem proračunu za leto 2026, je del širših prizadevanj največjega evropskega gospodarstva za pripravo na morebitno vojno. V primeru napada na Evropo bi bila Nemčija zaradi svoje osrednje lege in industrijskih zmogljivosti v strateškem položaju za oskrbo vojakov z opremo.

Toda nemška vojska te naloge ne more opraviti sama, zato išče pomoč v zasebnem sektorju, da bi zapolnila vrzeli v svojih zmogljivostih. To pomeni sodelovanje s podjetji, kot je BLG Logistics, ki upravlja tovor v Bremerhavnu.

Odločitev o vlaganju v pristanišče je bila "prelomnica za nas," je dejal izvršni direktor BLG Matthias Magnor. "Trenutno potekajo zelo pozitivni pogovori in upamo, da bomo lahko že letos izvedli prve večje naložbe."

Čeprav so podjetja pripravljena nemški vojski nuditi transportne in skladiščne storitve, so ovire velike. Poleg težav z cestno in železniško infrastrukturo — približno 5.000 mostov potrebuje obnovo — Bundeswehr ni organiziran za javno-zasebna partnerstva v obsegu, ki bi bil potreben za hitro množično mobilizacijo v primeru napada na zaveznico Nata.

Kot dediščina druge svetovne vojne so civilne in vojaške strukture v Nemčiji strogo ločene. Bundeswehr ima na primer lastno logistično poveljstvo in le pripadniki vojske lahko neposredno dostavljajo opremo na bojišče. Vendar se te meje začenjajo zabrisovati.

"Začeli smo s procesi, ki resnično predstavljajo spremembo paradigme," je 22. aprila ob predstavitvi nove vojaške strategije dejal nemški obrambni minister Boris Pistorius. "Sprijazniti se moramo z dejstvom, da mir, svoboda, blaginja in strpnost niso več samoumevni, temveč jih je treba braniti."

Kljub tem namenom je do cilja še dolga pot. Nemška vojska naroča zasebne storitve prek zapletenih postopkov, ki so oblikovani znotraj vojske in so za zunanje akterje nepregledni. Pristojne institucije nerade delijo informacije ali ideje s potencialnimi partnerji, deloma zato, da ne bi dajale prednosti posameznim ponudnikom.

Značilen primer je nabavna agencija Bundeswehra (BAAINBw), ki ne vzdržuje neposrednih stikov s podjetji. Komunikacija poteka izključno prek nabavnih platform, je pojasnil predstavnik agencije.

Vlada skuša sistem odpreti širšemu krogu civilnih podjetij. Osnova za to je tako imenovani Operativni načrt za Nemčijo, dokončan marca 2024. Dokument določa, kako naj bi zasebni sektor v primeru napada prispeval k nacionalni in zavezniški obrambi, vključno z logistično podporo za oskrbo več sto tisoč vojakov.

Načrt pa je tajen, logistična podjetja poznajo le njegove dele. Čeprav je takšna previdnost razumljiva, otežuje podjetjem razumevanje, kako lahko sodelujejo.

Priprave na vojno za podjetja pomenijo tudi administrativne obremenitve. Podjetja morajo predložiti podrobne podatke o velikosti voznih parkov, skladiščnih zmogljivostih in zaposlenih, ne da bi v zameno dobila veliko informacij, je povedal Niels Beuck iz logističnega združenja DSLV.

"Vojska aktivno želi okrepiti sodelovanje z logističnim sektorjem, številni špediterji pa so pripravljeni sodelovati," je dejal. "Vendar je področje zelo specializirano, podjetja pa potrebujejo boljši dostop do informacij in kontaktov, da bi lahko učinkovito sodelovala."

Za podjetja bi prevzem več nalog pomenil rast poslovanja in hkrati omogočil vojski, ki se sooča s pomanjkanjem kadra, da se osredotoči na svoje ključne naloge, je dodal.

Potreba po sodelovanju je očitna. Nemška vojska se je desetletja krčila, saj so konflikti med državami veljali za manj verjetne, zlasti po koncu hladne vojne in združitvi Nemčije. Vrhunec tega procesa je bila ukinitev obveznega služenja vojaškega roka leta 2011 — odločitev, ki jo zdaj ponovno preučujejo.

Preobrat se je začel leta 2022 po ruski invaziji na Ukrajino. Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o umiku ameriških vojakov iz Evrope so dodatno povečale občutek nujnosti pri ponovnem oboroževanju Nemčije, kar vpliva tudi na strategije logističnih podjetij.

BLG je v preteklosti že zagotavljal logistične storitve ameriški vojski in drugim članicam Nata, vendar so bile te dejavnosti občasne in niso predstavljale ključnega dela poslovanja. Po invaziji na Ukrajino se je pogled na sodelovanje z Bundeswehrom popolnoma spremenil, je dejal Magnor.

V proces se vključuje tudi logistično podjetje Fiege. Z 22 tisoč zaposlenimi in skladiščnimi površinami, ki pokrivajo več kot 600 nogometnih igrišč, bi lahko Bundeswehru nudilo pomembno podporo. Njihove lokacije so strateško postavljene ob glavnih prometnicah, pristaniščih in letališčih, podjetje pa ima tudi obsežen nepremičninski portfelj za prihodnji razvoj.

Oktobra lani je ustanovilo hčerinsko družbo Celerox Logistics Solutions, ki se ukvarja z logistiko za vojsko in interventne službe.

"Ne želimo skladiščiti pnevmatik za oklepna vozila poleg gumijastih bonbonov — že iz operativnih razlogov ne," je dejal direktor družbe Michael Quaden, ki je tudi rezervni častnik Bundeswehra.

Kljub temu ostaja odprto vprašanje, kako vzpostaviti učinkovito sodelovanje z odločevalci. BLG je pripravil seznam zmogljivosti, ki bi jih lahko ponudil v kriznem scenariju, vključno z več kot 70 usposobljenimi vozniki tankov v Bremerhavnu, 1.500 železniškimi vagoni in sedmimi notranjimi terminali, ki bi lahko služili kot zbirna območja za vojake in opremo.

Ker jasnega postopka ni bilo, je podjetje samo začelo iskati stik z oblastmi v Berlinu. Kmalu so ugotovili, da obrambno ministrstvo deluje drugače kot poslovni svet in da so formalni postopki pomembnejši od pragmatičnega dialoga, je dejal Magnor.

Kljub temu Nemčija poskuša izboljšati komunikacijo s komercialnimi logističnimi ponudniki. Quaden iz podjetja Fiege je prepričan, da bo obrambni sektor potreboval zmogljivosti in znanje logističnih podjetij. Po njegovem mnenju mora biti upravljanje oskrbe del širšega strateškega načrta.

"Logistika je ključna," je dejal. "Strateški odločevalci — tako politični kot vojaški — morajo vedeti, kdaj je smiselno omejiti aktivnosti na fronti, ki zahtevajo ogromne vire, da lahko še vedno zagotovimo, da ljudje v trgovini dobijo kruh."