Konec molka: Xi pozval k ponovnemu odprtju Hormuške ožine

Kitajski predsednik Xi Jinping je prekinil molk glede zaostrovanja razmer v Hormuški ožini ter v redkem telefonskem pogovoru s savdskim prestolonaslednikom Mohammedom bin Salmanom pozval k ponovni vzpostavitvi prometa skozi to ključno pomorsko pot in h koncu sovražnosti na Bližnjem vzhodu.

"Kitajska poziva k takojšnjemu in celovitemu premirju, podpira vsa prizadevanja za obnovo miru ter vztraja, da se spori rešujejo s političnimi in diplomatskimi sredstvi," je Xi v ponedeljek povedal dejanskemu voditelju kraljevine, je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. "Hormuška ožina mora ostati odprta za običajen promet, kar je v skupnem interesu držav v regiji in mednarodne skupnosti."

Gre za njegove doslej najbolj neposredne izjave o konfliktu okoli ožine, ki sledijo burnemu koncu tedna na Bližnjem vzhodu in slabšajo obete za mirovna pogajanja med ZDA in Iranom. Nadzor nad Hormuzom, ki povezuje Perzijski zaliv z globalnimi trgi, ostaja sporen: ameriška pomorska blokada je še vedno v veljavi, Iran pa ožino od začetka vojne 28. februarja dejansko zapira za ves promet, razen za lastne naftne pošiljke.

Zadnje izjave – podane v prvem pogovoru med Xijem in savdskim prestolonaslednikom po več kot treh letih – nadgrajujejo tudi njegove prve javne komentarje o vojni z Iranom, ki jih je izrekel prejšnji teden ob srečanju s španskim premierjem Pedrom Sánchezom. Takrat je opozoril, da se mednarodni red "ruši v kaos", in napovedal konstruktivno vlogo Kitajske na Bližnjem vzhodu.

Ponovna vzpostavitev prostega prehoda skozi ožino je za Kitajsko še posebej pomembna, saj je največja svetovna uvoznica utekočinjenega zemeljskega plina, ki potuje skozi Hormuz. Kljub prizadevanjem za večjo energetsko varnost in zmanjšanje občutljivosti gospodarstva na globalne šoke je Peking še nedavno približno 40 odstotkov nafte uvažal z Bližnjega vzhoda.

Odprava motenj v pretoku blaga skozi Perzijski zaliv postaja vse bolj nujna tudi za največjo izvoznico na svetu, saj Bližnji vzhod in Severna Afrika predstavljata okoli sedem odstotkov njenega izvoza. Posledice motenj so se pokazale že marca, ko so kitajske pošiljke v regijo upadle za 43 odstotkov.

Iran je v petek napovedal ponovno odprtje ožine po sklenitvi premirja med Izraelom in Hezbolahom v Libanonu, kar je povzročilo padec cen nafte. Toda odločitev je hitro preklical, potem ko ZDA niso odpravile svoje blokade, ameriška mornarica pa je nato v Omanskem zalivu obstreljevala in zasegla ladjo pod iransko zastavo.

Prost prehod ladij skozi ozka pomorska grla, kot sta Hormuška ožina in Malajski preliv, je sicer zaščiten z načeli Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu.

Xi je princu Mohammedu še dejal, da Kitajska podpira države Bližnjega vzhoda pri "prevzemanju nadzora nad lastno prihodnostjo in usodo", kar pomeni tudi poziv državam v regiji, naj premislijo o svoji odvisnosti od ZDA na področju varnosti.

Njegove izjave uporabljajo podoben besednjak kot nedavni komentarji ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ob začetku vojne Irancem dejal, da je »čas, da prevzamejo nadzor nad svojo usodo«.