Madžarski volivci se v nedeljo odpravljajo na volišča. V tem, kar mnogi opisujejo kot največji izziv njegovi 16-letni vladavini, se dolgoletni madžarski premier Viktor Orban sooča z opozicijskim kandidatom in nekdanjim insajderjem svoje stranke Fidesz, Petrom Magyarjem.
Javnomnenjske ankete namreč kažejo, da imata vodja opozicije in njegova stranka Tisza večje možnosti za zmago na nedeljskih parlamentarnih volitvah kot Orbanova Fidesz. Madžarske volitve podrobno analiziramo na povezavi.
Če bo 45-letni Magyar v nedeljo zmagal, ga čaka nekaj ovir. Tisza lahko sicer osvoji večino glasov volivcev, vendar zaradi manipulacije z volilnimi okrožji ne bo nujno dobila večino v parlamentu. Časnik The Economist ocenjuje, da mora Tisza premagati Fidesz za skoraj pet odstotnih točk, če želi osvojiti večino v parlamentu.
Preberi še
Reportaža iz predvolilne Madžarske: kako veter sprememb piha skozi Budimpešto
Teden dni pred parlamentarnimi volitvami smo obiskali madžarsko prestolnico Budimpešto.
09.04.2026
EU skrbi, da Madžarska informacije posreduje neposredno Moskvi
Madžarskega zunanjega ministra obtožujejo, da je informacije z zaprtih sestankov posredoval Moskvi.
23.03.2026
Zelenski grozi Orbanu
Odnosi med vojno razdejano Ukrajino in Madžarsko so že leta napeti, spor med Zelenskim in Orbanom pa je prerasel v odprt politični boj.
11.03.2026
Madžarske naložbe v Sloveniji: kaj če Orban izgubi volitve?
Madžari se aprila odpravljajo na volišča. Orbanova stranka Fidesz zaostaja v javnomnenjskih anketah.
16.02.2026
Madžarska opozicija je predstavila načrte za državo po Orbanu
Kaj obljublja opozicijska stranka Tisza, če zmaga na volitvah?
08.02.2026
Pred madžarskimi volitvami: 'Viktator' na okopih, borza na rekordu
Indeks budimpeške borze BUX v januarju pridobil 16 odstotkov in prebil mejo 127 tisoč točk.
06.02.2026
V nedeljo se bo vseh 199 sedežev v madžarskem parlamentu razdelilo v enem samem glasovalnem krogu. Od teh bo 106 sedežev dodeljenih na podlagi volilnih okrajev po večinskem volilnem sistemu; preostali sedeži pa bodo v glavnem zapolnjeni s strankarskimi kandidatnimi listami po proporcionalnem sistemu.
Potem je tukaj še vprašanje o demokratičnem prenosu oblasti. Orbanova vlada je v 16 letih Madžarsko spremenila to, kar je premier leta 2014 označil za "iliberalno državo". Stranka Fidesz prek široko razširjene mreže pokroviteljstev obvladuje večino univerz, državnih podjetij in sodišč, prek lojalnih oligarhov pa širi svoj narativ prek radijskih postaj, televizij in časopisov.
Težko si je predstavljati, da bi se vse, kar je stranka Fidesz skrbno gradila v zadnjem desetletju in pol, v hipu sesulo, predvsem zato, ker se mnogi opazovalci Madžarske sprašujejo, ali bo 62-letni premier prostovoljno odstopil, če izgubi nedeljske volitve.
"Težko si je predstavljati, da bi Orban po volitvah vstal in priznal poraz, čeprav bi v primeru zelo velikega razmika med strankama verjetno ni bi imel druge možnosti. Skoraj nepredstavljivo je, da bi poklical Magyarja in mu osebno čestital za zmago," je dejal Erik Uszkiewicz, podpredsednik Madžarskega evropskega društva.
Vse je še odprto
Če Magyarjeva stranka Tisza osvoji večino, ni nobenega zagotovila, da bo lahko ustrezno vodila državo. Za korenite in "sistemske" spremembe, katere zagovarja, bo namreč Magyar potreboval dvotretjinsko večino v parlamentu.
"Brez takšne večine Magyar ne bi mogel spremeniti ustave, dopolniti pomembnih zakonov (na primer o medijih ali sodstvu) ali zamenjati vodstva glavnih državnih institucij," pravi Peter Techet, raziskovalni sodelavec na Inštitutu za Podonavje in srednjo Evropo. "Z drugimi besedami, če bo nova vlada imela v parlamentu le navadno večino, bi obstoječe institucije – zlasti ustavno sodišče in proračunski svet, ki sta pod nadzorom Fidesza – lahko popolnoma blokirale delo nove zakonodajne oblasti in vlade."
Bloomberg
Če bo Magyar osvojil navadno večino, lahko po mnenju raziskovalca Techeta "poskuša razgraditi sistem na 'revolucionaren' oziroma 'nezakonit' način". "Novi parlament se lahko tudi sam razpusti in razpiše predčasne volitve v upanju, da Magyar osvoji večjo večino," našteva. "To pomeni, da bi se Orban, če bi opozicija v parlamentu osvojila le navadno večino, v bistvu lahko umaknil – takšen izid bi morda celo sprejel."
"Za zdaj nobena od strank ne govori o lastnem porazu, temveč le o prepričanju v lastno zmago na volitvah in s tem o porazu protikandidata. Če bosta vpleteni stranki upoštevali nasvete, ki jih dajeta protikandidatu, lahko pričakujemo priznanja rezultatov volitev," pove raziskovalka na Centru za mednarodne odnose na FDV Noemi Vegi.
Premier Orban se lahko posluži tudi manevrov, ki so jih izvajali njegovi samodržni politični kolegi drugod. Po izgubi na volitvah lahko denimo okrivi volilne goljufije in ne prizna rezultata nedeljskih volitev.
"Če bo izid glasovanja tesen, lahko pričakujemo obtožbe o tujem vmešavanju, v ospredju z Ukrajino kot grešnim kozlom, prizadevanja za mobilizacijo podpornikov stranke Fidesz na ulicah in morda tudi poskus, da se prehod v celoti ustavi," je povedal Ian Bremmer, predsednik svetovalne skupine Eurasia.
O tem, ali se bo Orban demokratično poslovil, krožita dve teoriji, pove madžarski novinar in ustanovitelj novičnika Gemišt Martin Bukovics. "Prva trdi, da bo Orban storil vse, kar je v njegovi moči, da bi ustvaril protinarativ – bodisi o tujem vmešavanju bodisi o volilni goljufiji – in, kot se je zgodilo v Romuniji lani, te trditve uporabil kot podlago za Fideszu zvesto vodstvo vrhovnega sodišča, da razveljavi volilne rezultate."
"Druga teorija – in tista, ki se zdi bolj realistična – je, da bi bil poraz za Fidesz morda celo zaželen. V zadnjih šestnajstih letih so se vidno utrudili, zmanjkalo jim je idej in postali so splošno nepriljubljeni tako doma kot v EU. Obdobje počitka v takšnih okoliščinah nikoli ne škodi in zagotovo imajo za to denar in sredstva. Iz opozicije bi se lahko ne le spočili, ampak bi lahko tudi ovirali delovanje prek različnih državnih institucij," pojasnjuje Bukovics.
"Brez ustavne večine Peter Magyar ne bo mogel spremeniti ustave, dopolniti pomembnih zakonov - na primer o medijih ali sodstvu - ali zamenjati vodstva glavnih državnih institucij," pove raziskovalec Peter Techet.
Kaj se zgodi, če Tisza osvoji dvotretjinsko večino?
Pred mesecem bi bila verjetnost takšnega scenarija še majhna. Stabilna in naraščajoča podpora v javnomnenjskih raziskavah in Orbanova nezmožnost, da prizadene svojega protikandidata, so to možnost povečale.
"Situacija postane veliko težja, če bi Tisza v parlamentu dejansko osvojila dvotretjinsko večino," pojasnjuje raziskovalec Techet. "V tem primeru bi moral Fidesz preprečiti popolne sistemske spremembe."
Po mnenju poznavalca ima Fidesz na voljo več možnosti: "Stari parlament ostane v funkciji do 30 dni po volitvah, v tem času pa še vedno razpolaga z dvotretjinsko večino Fidesza. Zato bi Orban lahko spremenil ustavo – na primer z uvedbo še strožjih pogojev za prihodnje ustavne spremembe. Na ta način bi Fidesz vnaprej omejil pooblastila dvotretjinske opozicijske večine v novem parlamentu."
Vendar bi se takšen manever lahko obrnil proti Orbanu. "Takšen korak bi bil politično zelo tvegan, opozicija pa ga ne bi pasivno sprejela. Tovrstno soočenje se verjetno ne bi več reševalo s pravnimi sredstvi," izpostavi Techet.
Bloomberg
"Če bo Tisza osvojila dvotretjinsko večino, se postavlja vprašanje, ali bo prišlo do demokratičnega prenosa oblasti. Z dvotretjinsko večino bi lahko Tisza razstavila Orbanov sistem, pripravila novo ustavo in potencialno enkrat za vselej zagotovila, da se tisti, ki so sodelovali v Orbanovih šestnajstih letih vladanja, ne morejo vrniti," pa meni novinar Bukovics.
Se bo Orban rešil s tem, da postane predsednik?
Poznavalec madžarske politike Bukovics izpostavi, da bi v času odhajanja z oblasti Orban lahko po hitrem postopku dosegel, da ga odhajajoči parlament izvoli za predsednika in mu podeli razširjena pooblastila.
Ta teorija ni tako obskurna. Bloomberg je v začetku januarja poročal, da se Orban, ki v nekaterih anketah zaostaja celo za dvomestno razliko, poigrava z idejo, da bi prevzel predsedniški položaj in trenutno ceremonialno vlogo vodje države spremenil v najmočnejšo funkcijo v državi.