Ko je predsednik ZDA Donald Trump opozoril, da bi ZDA namerno bombardirale civilno infrastrukturo v Iranu in državo dejansko spravile na kolena, če tamkajšnje oblasti ne bodo znova odprle Hormuške ožine, je sprožil kritike, da grozi z vojnimi zločini. Njegove izjave so odprle tudi vprašanja, ali bi lahko bil za takšno ravnanje sploh kdaj kaznovan.
"Zbombardirali jih bomo vrnili nazaj v kameno dobo, kamor spadajo," je dejal Trump.
V teoriji je mogoče vojne zločine preganjati po ameriški zakonodaji ali pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC), tribunalom za odgovornost najhujših kršiteljev mednarodnega prava. V praksi bi bil Trump skoraj zagotovo zaščiten pred pregonom v ZDA zaradi takšnih dejanj, saj je vrhovno sodišče leta 2024 odločilo, da ima predsednik absolutno imuniteto za svoja uradna dejanja na položaju. Tudi pregon pred ICC bi bil malo verjeten, ker ZDA niso članica sodišča.
S čim je Trump zagrozil?
30. marca je Trump na družbenih omrežjih zapisal, da bodo ZDA, če Iran ne bo ponovno odprl Hormuške ožine, odgovorile tako, da bodo "razstrelile in popolnoma uničile vse njihove elektrarne" ter naftna polja in "morda tudi vse naprave za razsoljevanje vode".
V nagovoru Američanom 1. aprila je dejal, da bodo ZDA kmalu dosegle svoje vojaške cilje. "Zbombardirali jih bomo vrnili nazaj v kameno dobo, kamor spadajo," je dejal. 5. aprila je v objavi, polni kletvic, zapisal, da bodo Iranci živeli v "peklu", če njihova vlada ne bo popustila. Naslednji dan je dejal, da "ne bodo imeli mostov". Nato pa še: "Celotno državo je mogoče uničiti v eni noči."
Vodja demokratov v senatu Chuck Schumer je 5. aprila na družbenih omrežjih zapisal, da Trump "besni kot neuravnovešen norec" in "grozi z morebitnimi vojnimi zločini".
Iranska civilna infrastruktura – vključno s stanovanjskimi bloki, cestami in pristanišči – je bila že močno prizadeta v ameriško-izraelski vojaški ofenzivi, ki se je začela 28. februarja. Uničenje elektrarn bi povzročilo še bistveno večje opustošenje, saj bi vplivalo na vse – od oskrbe z vodo do delovanja urgentnih oddelkov v bolnišnicah.
Od začetka vojne je tudi Iran napadal civilno infrastrukturo po Bližnjem vzhodu – vključno z energetsko infrastrukturo, pristanišči in letališči. Trumpova napovedana zaostritev bi lahko sprožila podoben odziv Irana in privedla do velikega stopnjevanja spopadov.
Kaj so vojni zločini?
Gre za kršitve pravil vojskovanja, kot so določene v različnih mednarodnih pogodbah, predvsem v ženevskih konvencijah, sklenjenih med letoma 1864 in 1949. Med vojne zločine sodijo mučenje, posilstvo, uporaba stradanja kot orožja, streljanje na borce, ki so se predali, uporaba prepovedanega orožja, kot so kemično in biološko orožje, ter namerno napadanje civilistov.
Vojni zločin je lahko tudi napad na civilno infrastrukturo, saj takšni napadi prizadenejo neudeležene v spopadih. Dopolnilni protokol I k ženevskim konvencijam iz leta 1977 določa, da civilni objekti in infrastruktura "ne smejo biti predmet napada ali povračilnih ukrepov", lahko pa postanejo legitimni cilji, če pomembno prispevajo k vojaškim operacijam nasprotnika.
Protokol določa, da so "vojaški cilji omejeni na objekte, ki po svoji naravi, lokaciji, namenu ali uporabi učinkovito prispevajo k vojaškemu delovanju in katerih popolno ali delno uničenje, zavzetje ali onesposobitev v danih okoliščinah prinaša jasno vojaško prednost". Če obstaja dvom, ali se civilna infrastruktura uporablja v vojaške namene, protokol določa, da se "domneva", da se ne uporablja.
Kaj pravijo pravni strokovnjaki o Trumpovih grožnjah?
Rebecca Hamilton, profesorica na pravni fakulteti Washington College of Law pri American University in nekdanja pravnica v tožilstvu ICC, je dejala, da je lahko infrastruktura, ki na prvi pogled deluje civilna, v resnici "dvojne rabe", kar pomeni, da bi jo bilo mogoče napasti, ne da bi šlo za vojni zločin.
Kljub temu pa, kot poudarja, velja načelo sorazmernosti – pričakovana škoda za civiliste ne sme biti pretirana glede na predvideno vojaško korist. Prav tako je treba sprejeti previdnostne ukrepe pri izbiri ciljev. "Pravila vojskovanja so usmerjena v zaščito civilistov," je dejala. "Eno temeljnih načel mednarodnega humanitarnega prava je, da morate razlikovati med vojaškimi in civilnimi osebami ter objekti in napadati le vojaške."
David J. Scheffer, ki je bil v času administracije demokratskega predsednika Billa Clintona veleposlanik za vprašanja vojnih zločinov, je dejal, da bi lahko Trumpove izjave o bombardiranju Irana oslabile argumente, da je civilna infrastruktura legitimen vojaški cilj. Scheffer, danes višji sodelavec v neodvisnem think tanku Council on Foreign Relations, je opozoril na Trumpovo izjavo o "kameni dobi".
"Napadi na elektrarne in naprave za razsoljevanje vode so lahko povezani z neko domnevno vojaško prednostjo, vendar je to zelo težko dokazati in podrobnosti so ključne," je dejal Scheffer. "Ukaz za ‘izbris’ civilne infrastrukture države, kot v kameni dobi, bi bil v nasprotju z načelom sorazmernosti v pravu vojskovanja in mednarodnem humanitarnem pravu."
Kako se vojni zločini preganjajo v ZDA?
Postopki proti pripadnikom ameriške vojske običajno potekajo po enotnem kodeksu vojaškega pravosodja, ki ga je sprejel kongres za zagotavljanje discipline in odgovornosti v oboroženih silah. Domnevne kršitve lahko vodijo v vojaška sojenja oziroma vojaška sodišča.
Primeri se lahko obravnavajo tudi po zakonu o vojnih zločinih iz leta 1996, vendar so takšni postopki izjemno redki. V prvem primeru po tem zakonu je ameriško pravosodno ministrstvo decembra 2023 vložilo obtožnice proti štirim vojaškim osebam, povezanim z Rusijo, zaradi domnevnega mučenja ameriškega državljana v Ukrajini. Primer je spadal pod pristojnost zakona, ker je šlo za zločine nad ameriškim državljanom.
Takšen primer proti Trumpu bi bil praktično nemogoč. Predsednikovi ukazi vojski kot vrhovnemu poveljniku bi sodili v okvir imunitete, ki jo je vrhovno sodišče v odločitvi leta 2024 priznalo uradnim dejanjem ameriškega predsednika.
Odločitev vrhovnega sodišča pa ne velja za druge člane administracije ali pripadnike vojske. Kljub temu bi lahko bili postopki proti njim onemogočeni že na začetku, če bi predsednik izdal široke pomilostitve za vse vpletene, podobno kot je Trump storil z udeleženci napada na ameriški Kapitol 6. januarja 2021.
Kako Mednarodno kazensko sodišče preganja vojne zločine?
Sodišče ICC s sedežem v Haagu je bilo ustanovljeno z Rimskim statutom leta 2002; 125 držav je pogodbo ratificiralo in so članice sodišča. Sodišče ima tožilca, ki lahko preiskuje in predlaga obtožbe za vojne zločine, zločine proti človeštvu, genocid in zločin agresije.
Najprej mora ugotoviti, da nacionalni pravni sistemi ne zagotavljajo "resničnega" pregona. ICC lahko obravnava primere, če so bila domnevna kazniva dejanja storjena s strani državljana države članice, na ozemlju države članice, v državi, ki je sprejela pristojnost sodišča, ali če preiskavo zahteva Varnostni svet Združenih narodov.
Ali bi ICC lahko preganjal vojne zločine v vojni z Iranom?
To bi bilo zahtevno, saj niti Iran, ZDA niti Izrael niso članice ICC. ZDA bi verjetno vložile veto na vsako resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki bi zahtevala preiskavo. Teoretično bi Iran lahko sprejel pristojnost sodišča, vendar bi s tem tudi svoje napade na civilne cilje izpostavil nadzoru ICC.
Tudi če bi preiskava privedla do naloga za aretacijo Trumpa ali drugih ameriških uradnikov, bi ga ICC verjetno težko izvršil. Pri aretacijah je namreč odvisen od držav članic, kar pomeni, da se lahko obtoženi izognejo prijetju, če ne potujejo v države, ki bi jih bile pripravljene izročiti.
Poleg tega države članice ne izvršujejo vedno nalogov. Mongolija na primer septembra 2024 ni izvršila naloga ICC za aretacijo Vladimirja Putina zaradi domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini, ko je gostila ruskega predsednika. Madžarska je aprila 2025 podobno sprejela izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, za katerega velja nalog zaradi domnevnih vojnih zločinov v Gazi, in hkrati izstopila iz sodišča. ICC ne omogoča sojenja v odsotnosti.
Kakšna je zgodovina ICC?
V zgodnjih primerih mednarodnega kazenskega pravosodja so zavezniške sile po drugi svetovni vojni sodile nemškim in japonskim voditeljem ter nekatere obsodile na smrt. Ker so si zavezniki podelili imuniteto pred obtožbami za vojne zločine, so bili ti procesi kritizirani kot "pravica zmagovalcev". Da bi se izognili takšnemu navzkrižju interesov, je Varnostni svet ZN v 90. letih ustanovil neodvisna mednarodna sodišča za pregon grozodejstev na Balkanu in v Ruandi. Ti dogodki so oživili idejo iz 19. stoletja o ustanovitvi stalnega svetovnega sodišča za pregon množičnih zločinov proti človeštvu, kar je privedlo do ustanovitve ICC.
Ob sodelovanju Petra Martina
.webp){kind=icon}
