Kaj Savdska Arabija želi od vojne z Iranom? Se bo vključila vanjo?

Za Savdsko Arabijo je to, da se je znašla ujeta sredi vojne med Iranom ter njegovima največjima sovražnikoma Izraelom in ZDA, uresničitev najhujšega scenarija, ki se ga je kraljevina že dolgo bala. Država, ki se vidi kot gospodarska in politična voditeljica arabskega sveta ter svetilnik za muslimane po vsem svetu, Iran že dolgo dojema kot tekmeca – in kot grožnjo, proti kateri je prejšnji savdski kralj ZDA večkrat pozival k ukrepanju. Toda potem ko so ZDA storile prav to, je Savdska Arabija z zaskrbljenostjo ugotovila, da je bila potegnjena v spopad. Iran je proti kraljevini izstrelil rakete in drone ter prizadel njeno naftno gospodarstvo z dušenjem prometa skozi Hormuško ožino.

Kako so se Savdijci pozicionirali v obdobju pred vojno?

Nekaj tednov pred vojno, ko so bila diplomatska pogajanja med Iranom in ZDA videti vse bolj negotova, predsednik Donald Trump pa je začel omenjati možnost vojaškega ukrepanja, so savdski uradniki na vse načine zagotavljali svojim iranskim sogovornikom, da ne bodo dovolili, da bi se ozemlje in zračni prostor kraljevine uporabljala za napad na Islamsko republiko. De facto vladar kraljevine, princ Mohamed bin Salman (MBS), je takšno zavezo iranskemu predsedniku Masudu Pezeškianu dal v telefonskem pogovoru 28. januarja. Enako sta storili tudi sosedi Katar in Združeni arabski emirati.

Kako vojna vpliva na Savdsko Arabijo?

Kljub svojim predvojnim diplomatskim prizadevanjem so Savdsko Arabijo, Katar in ZAE – pa tudi Bahrajn in Kuvajt – od začetka sovražnosti zasuli več kot 5.000 iranskih dronov in rakete, zaradi česar je bilo doslej po zalivskih arabskih državah okoli 30 smrtnih žrtev. Čeprav so največji del teh napadov utrpeli ZAE, so iranski izstrelki zadeli tudi ključna savdska naftna polja in rafinerije v njeni Vzhodni provinci, diplomatsko četrt v središču Rijada ter ameriško letalsko oporišče Prince Sultan blizu prestolnice.

Iransko zaprtje Hormuške ožine – ključne poti za izvoz nafte, plina in drugih surovin iz Perzijskega zaliva – je oslabilo sposobnost Savdske Arabije, da svojo surovo nafto spravi na trg. Če bo Iran še naprej nadzoroval Hormuz in uresničil grožnjo, da bo motil še drugo ključno ozko grlo, ožino Bab el Mandeb ob vhodu v Rdeče morje, bi to za Savdsko Arabijo, največjo izvoznico nafte na svetu, pomenilo katastrofo. Bab el Mandeb se zdaj uporablja kot pot za prevzemanje savdskih naftnih tokov iz pristanišča Janbu ob Rdečem morju na zahodu kraljevine. Savdijci tja po cevovodu iz svojih vzhodnih polj pošiljajo več milijonov sodov surove nafte na dan. Dodaten zaplet bi lahko predstavljali jemenski hutijevci, ki jih podpira Iran in so 28. marca izvedli prve napade na Izrael. Ta skupina je že prej skoraj povsem ustavila ladijski promet v Rdečem morju.

Bo Savdska Arabija vstopila v vojno?

Savdska Arabija se je doslej vzdržala vojaškega povračila proti Iranu, saj se boji, da bi to kraljevino izpostavilo še večji agresiji. Toda videti je, da njeno potrpljenje kopni. V doslej najostrejših izjavah kakšnega savdskega uradnika je zunanji minister princ Faisal bin Farhan 19. marca Iran opozoril, da njegova država in njeni regionalni partnerji premorejo "zelo pomembne zmogljivosti in sposobnosti, ki jih lahko uporabijo". Dejal je, da je bilo "malo zaupanja", ki se je po ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama leta 2023 znova zgradilo z Iranom, "popolnoma uničeno", ter dodal, da bo nadaljnja agresija pustila "skoraj nič", kar bi bilo mogoče rešiti v odnosih. Dva dni pozneje so savdske oblasti po napadu z dronom na Janbu izgnale iranskega vojaškega atašeja, njegovega pomočnika in še tri iranske diplomate.

Po besedah ljudi, seznanjenih z razmerami, je Rijad ZDA zasebno sporočil, da bo odgovoril z vojaškim ukrepanjem, če bo Iran napadel njegovo energetsko in vodno infrastrukturo, kot je napovedal, da bo storil, če bo predsednik Trump uresničil svojo grožnjo z napadom na iranske elektroenergetske objekte.

Kakšen izid vojne si želi Savdska Arabija?

Čeprav savdsko vodstvo ne verjame, da je menjava režima v Iranu realističen cilj, podpira odločno ameriško ukrepanje za ponovno odprtje Hormuza ter zmanjšanje iranskih jedrskih in raketnih zmogljivosti, pa tudi njegove sposobnosti projiciranja moči prek posredniških milic, pravita dve osebi iz Zaliva, seznanjeni s savdskim razmišljanjem.

Kljub temu bo Savdska Arabija še naprej ravnala previdno, pravijo strokovnjaki. "Savdijci imajo malo zaupanja, da bo ta vojna odločilno odpravila iransko grožnjo ali da bodo ZDA, ki nosijo odgovornost za začetek sedanjega konflikta, Savdijce zaščitile pred iranskimi napadi. To še posebej velja, če bi se Savdska Arabija bolj neposredno vključila," je v komentarju za Center for Strategic and International Studies zapisal Michael Ratney, nekdanji ameriški veleposlanik v kraljevini. "Ko se bo prah sedanjega konflikta polegel, je njihov najboljši možni scenarij Iran, ki ga vodi oslabljena različica iste Islamske republike, ki državi vlada od leta 1979, pri čemer bi bila njena sposobnost in pripravljenost za izvažanje revolucije, upajmo, precej manjša."

Bloomberg Mercury

 

Zakaj sta Iran in Savdska Arabija tekmeca?

Sovraštvo in nezaupanje med Arabci in Perzijci, avtohtonimi prebivalci Irana, segata vse do začetkov islama, ki je nastal v 7. stoletju v Meki in Medini, obeh v današnji Savdski Arabiji. Potem ko je Iran v 16. stoletju sprejel islam kot uradno vero, pa vse od ustanovitve Savdske Arabije leta 1932 do danes odnos niha med sodelovanjem in odtujenostjo. Večina Savdijcev pripada sunitski veji islama, medtem ko večina Irancev pripada rivalski šiitski veji.

V sedemdesetih letih je med Savdsko Arabijo in Iranom obstajalo pomembno sodelovanje. Ob koncu tega desetletja so Savdijci poskušali skleniti varnostni sporazum za zalivsko regijo, ki bi vključeval tudi Iran. Odnosi so se močno poslabšali, ko je bil leta 1979 strmoglavljen iranski monarh, šah Mohamed Reza Pahlavi. Oblast v Iranu je prevzel ajatola Ruholah Homeini, vzpostavil šiitski teokratski režim in zagovarjal obliko revolucionarnega islama, ki je neposredno ogrozila versko legitimnost savdske kraljevine in vladajoče dinastije Al Savd. V naslednjih desetletjih je odnos postal sovražen.

Pogosto je veliko poudarka na ideji, da se Iran, islamska teokracija, in Savdska Arabija, dom dveh najsvetejših islamskih krajev, borita za vodstvo muslimanskega sveta. Toda njuno rivalstvo se je v zadnjih letih bolj izoblikovalo okoli dveh nasprotujočih si vizij Bližnjega vzhoda.

Prestolonaslednik Mohamed, star 40 let, ki je začel načrt gospodarske in družbene preobrazbe, znan kot Vizija 2030, je dejal, da želi regijo odmakniti od konfliktov in jo usmeriti k razvoju in blaginji. Regija bi ostala trdno povezana z ZDA ter bi pod pravimi pogoji vključila Izrael in z njim normalizirala odnose. To je vizija, ki jo zagovarja tudi Trump, s katerim je MBS, kot je savdski voditelj znan, zgradil tesne vezi.

Na drugi strani pa je Iran pod vodstvom pokojnega 86-letnega ajatole Alija Hameneja in zdaj njegovega sina Modžtabe ostal zavezan oboroženemu odporu proti Izraelu in njegovim podpornikom, predvsem ZDA. Njegovi voditelji si predstavljajo regijo brez tistega, kar imenujejo ameriška in izraelska hegemonija – bodisi vojaška, kulturna ali gospodarska – in si želijo večjo vlogo sil, kot sta Kitajska in Rusija. Teheran to vizijo uporablja za uokvirjanje sedanje vojne.

Iran želi prepričati "zalivske države, da ameriška oporišča niso tam zato, da bi jih ščitila; tam so zato, da vodijo vojno proti Iranu in prinesejo vojno v Zaliv," je sredi marca za Bloomberg povedal Vali Nasr, profesor na Šoli za napredne mednarodne študije univerze Johns Hopkins. "Upajo, da bo po koncu te vojne ameriška prisotnost v regiji postala problematična." Doslej ima iranska strategija pri večini zalivskih držav, tudi pri Savdski Arabiji, nasproten učinek.

Kako se je rivalstvo med Iranom in Savdsko Arabijo skozi leta odvijalo?

V osemdesetih letih je Savdska Arabija v vojni proti Iranu podpirala iraškega voditelja Sadama Huseina. Potem ko so ZDA leta 2003 strmoglavile Sadama, si je Iran prizadeval zgraditi svoj vpliv, večinoma prek mreže zavezniških vlad in posredniških milic v državah, kot so Irak, Libanon, palestinska ozemlja, Sirija in Jemen.

Po razkritih ameriških diplomatskih depešah je nekdanji savdski monarh kralj Abdulah v nekem trenutku ZDA večkrat pozival, naj "odsekajo glavo kači" z vojaškimi napadi na iranski jedrski program, za katerega ZDA in njihove zaveznice že dolgo sumijo, da bi ga bilo mogoče uporabiti za izdelavo jedrskega orožja. Rijad je leta 2016 prekinil diplomatske odnose s Teheranom. Ponovno so bili vzpostavljeni šele leta 2023 v dogovoru, ki ga je posredovala Kitajska.

Obe strani sta se v preteklosti medsebojno obtoževali, da skušata druga drugo destabilizirati od znotraj. Rijad je Teheranu že prej očital, da skuša radikalizirati šiite v savdski Vzhodni provinci in v sosednjem Bahrajnu, medtem ko je Iran s prstom kazal na kraljevino zaradi njene domnevne podpore etničnim arabskim separatistom v njegovi obalni regiji Ahvaz.

Toda vojaška in politična razsežnost rivalstva se je odvijala zlasti prek posrednikov ter podpore nasprotujočim si frakcijam in vladam po vsem Bližnjem vzhodu. V Libanonu je Savdska Arabija Iran in njegovo posredniško gibanje Hezbolah odkrito obtožila, da sta stala za atentatom na njenega zaveznika, nekdanjega premierja Rafika Haririja leta 2005, da bi prevzela državo in nevtralizirala vpliv Rijada. V Siriji sta se strani desetletja potegovali za naklonjenost režima družine Asad; boj se je končal v prid Savdske Arabije, ko je bil konec leta 2024 iransko podprti Bašar al Asad odstavljen s strani islamistov, ki jih zdaj podpira kraljevina.

Za Savdsko Arabijo je bil najbližji boj tisti v Jemnu, kjer je MBS v začetku leta 2015 sprožil vojno proti hutijevcem, ki jih podpira Iran in so strmoglavili vlado v Sani. Takrat je MBS vojno v Jemnu odkrito predstavil kot bitko za deložacijo Irana iz arabskega sveta. Toda ker mu hutijevcev ni uspelo odstaviti, je sledil sporazum o prekinitvi ognja s to skupino, kar je bil glavni motiv za dogovor iz leta 2023 o ponovni vzpostavitvi odnosov s Teheranom.

Pred napadom palestinske skupine Hamas, ki jo podpira Iran, na Izrael 7. oktobra 2023, kar je sprožilo vojno v Gazi, je bil MBS tik pred obrambnim sporazumom z ZDA, ki bi vključeval tudi normalizacijo odnosov z Izraelom. Zatem se je princ Mohamed začel zavzemati za boljše odnose z Iranom, hkrati pa si je prizadeval poglobiti vezi z drugimi regionalnimi silami, kot sta Pakistan in Turčija, da bi uravnotežil tisto, kar strokovnjaki opisujejo kot savdsko zaskrbljenost zaradi izraelske hegemonije. Sedanja vojna, zlasti iranski napadi na Savdsko Arabijo in druge zalivske države, bo verjetno znova preuredila prednostne naloge kraljevine.