.webp){kind=icon}
Ponedeljek se je začel z odmevom borznih trgov na pozno petkovo odločitev ruskega Gazproma, da ne bo obnovil dobave plina po plinovodu Severni tok 1 zaradi domnevnih vzdrževalnih del. Cena plina na promptnem trgu je poskočila za več kot 30 odstotkov; ob koncu trgovanja je bila še vedno 15 odstotkov nad izhodiščem. Cene za enomesečne terminske pogodbe na nizozemski borzi so se danes povzpele na 283 evrov za megavatno uro, trenutno se gibljejo pri 244 evrih za megavatno uro.
Zaradi popolne ustavitve pretoka plina Nemčija verjetno ne bo izpolnila svojega cilja 95-odstotne zapolnjenosti skladišč plina do začetka novembra. Hkrati bodo podaljšali delovanje dveh od treh preostalih jedrskih elektrarn za rezervo, če bosta potrebni za nadomestitev izpada proizvodnje električne energije to zimo.
Kako ukrepati ob visokih cenah plina in elektrike, so se pogovarjali tudi na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), kjer je potekal krizni sestanek predstavnikov vlade in gospodarstva. Tema srečanja je bila prihajajoča gospodarska kriza s poudarkom na konkretnih ukrepih za reševanje energetske draginje, predvsem v naslednjem letu. Sestanek se je zaključil brez konkretnih ukrepov, z usklajevanji bo nadaljeval krizni štab.
"Finančni učinek doslej sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje na državni proračun v letošnjem letu ocenjujemo na okoli 325 milijonov evrov, učinek vseh ukrepov pa na okoli 650 milijonov evrov," so v septembrski mesečni informaciji opozorili pri Fiskalnem svetu RS. K temu kritično dodajajo, da so ukrepi za omilitev posledic draginje podobni kot v drugih državah, vendar v precejšnjem deležu niso ciljno usmerjeni.
Fiskalno pravilo je na evropski ravni sicer suspendirano že tretje leto zapored; tako bo ostalo tudi v prihodnjem. Zadolženost držav Evropske unije se je zaradi pandemije koronavirusa izrazito povečala, pritisk na javne finance pa ustvarja tudi nov makroekonomski šok, ki ga je sprožila vojna v Ukrajini. Koliko so zadolžene evropske države, lahko preberete tu.
Na cene energentov bo vplivala tudi odločitev držav članic zavezništva OPEC+, ki so se na srečanju strinjale, da bodo v oktobru simbolično zmanjšale črpanje nafte. To je prvo krčenje proizvodnje v več kot letu dni. Na ta način želijo stabilizirati svetovne naftne trge, potem ko so cene zaradi negotovih gospodarskih obetov zabežile najdaljši niz upadanja v zadnjih dveh letih.
Poleg energetske krize je danes pri nas odmevala tudi novica, da je na drugi dražbi kompleks kinodvoran Kolosej dobil novega lastnika. To je ajdovski podjetnik Ivo Boscarol. Kot je dejal Boscarol, bo dal vse od sebe, da bi ustvaril novo pozitivno zgodbo. Poleg kinematografske dejavnosti bi rad oblikoval "družabno-poslovni center, v katerem bi potekali različni zabavni dogodki".
Na tujem je bila med novicami dneva tudi ta, da so na Otoku dobili novo premierko. To je Liz Truss, ki je premagala nekdanjega finančnega ministra Rishija Sunaka, saj je zbrala nekaj več kot 81 tisoč glasov, Sunak pa jih je prejel nekaj več kot 60 tisoč.
