.webp){kind=icon}
V Sloveniji se navdušujemo nad izvrstnimi dosežki slovenskih športnikov, ki redno skrbijo za evforijo med navijači in se tudi v svetovnem merilu uvrščajo v sam vrh. Tako imamo v Sloveniji najboljšega kolesarja na svetu Tadeja Pogačarja, enega najboljših košarkarjev na svetu Luko Dončića, mladega nogometnega talenta Benjamina Šeška, za katerim je letos poleti pogledovala cela Evropa, novopečeno trikratno evropsko prvakinjo v plezanju Janjo Garnbret in še bi lahko naštevali ...
In če pri največjih zvezdnikih pogosto govorimo o zelo visokih plačah, je realnost velike večine slovenskih športnikov drugačna. Ko pride čas za slovo od tekmovalne kariere, se morajo spoprijeti z novimi izzivi in poiskati drugačen vir prihodka, življenje pa se jim skoraj čez noč postavi na glavo. Nekateri so pri tem zelo uspešni in življenje po športni karieri načrtujejo precej vnaprej, spet drugi pa potrebujejo več časa in pomoči, da se postavijo na noge.
V luči napovedane upokojitve najboljše teniške igralke v zgodovini Serene Williams, ki bo jeseni zaključila teniško zgodbo in se popolnoma posvetila poslu in vlaganju, smo izbrali nekaj zanimivih primerov slovenskih športnikov, ki so po upokojitvi uspešni tudi na drugih področjih. "Če si navajen na trdo delo, potem se lahko spoprimeš z izzivi na različnih področjih," pravi nekdanja odlična smučarka Špela Pretnar.
Gostinstvo je pogosta, a zagotovo ne najlažja izbira
S kariero v gostinstvu je povezanih kar nekaj slovenskih športnikov, ki so bolj ali manj uspešno naredili preskok iz športne kariere. Gostinstvo ima s športom veliko skupnega; pri obeh poklicih ne gre le za običajno službo, temveč je to način življenja, ki zahteva vložek posameznika 24 ur na dan, zato se marsikdo vidi v gostinskem poklicu.
STA
Nekdanji vrhunski slovenski hokejist in kapetan hokejske reprezentance Tomaž Razingar je imel gostinske lokale na Bledu, v Škofji Loki in v Kranju, ob tem pa se je podal še v turistični projekt oddajanja sob na Bledu. Z dvema gostinskima lokaloma, picerijo in apartmajsko hišo si je Razingar dobro podlago pripravil že med kariero, tudi po športni upokojitvi pa je ostal vpet v hokej, saj sodeluje z akademijo Anžeta Kopitarja in je član strokovnega štaba slovenske hokejske reprezentance.
Za gostinstvo se je odločil tudi nekdanji nogometni reprezentant Nejc Skubic, ki je kljub donosnim ponudbam iz Turčije pri 32 letih nogometne čevlje obesil na klin. Skubic je lastnik restavracije Landerik v starem delu Ljubljane, ki je v manj kot treh letih prejela nagrado Michelinov krožnik. Ob tem skupaj z očetom kupuje, renovira in prodaja nepremičnine ter sodeluje tudi v turističnem podjetju, ki ga vodi njegov brat. Brez dvoma je Skubičevo življenje dinamično tudi po nogometni upokojitvi.
Kako težko se je bilo posloviti od tekmovalne kariere in kako najti pravo poslovno pot naprej, smo se pogovarjali z enim najboljših slovenskih košarkarjev vseh časov Matjažem Smodišem. Smodiš je trikrat v tekmovalni karieri postal zmagovalec evrolige, enkrat z Virtusom iz Bologne in dvakrat s slovitim moskovskim CSKA-jem, kjer je bil prvi tuji kapetan moštva. "Odločitev za upokojitev se ne zgodi čez noč. Vsak se na to pripravi nekoliko drugače in tudi lažje sprejme to dejstvo. Se pa seveda že pred tem zavedaš, da se ti igralna kariera izteka in da bo treba početi kaj drugega," pojasnjuje Smodiš, ki iskreno pove, da je ob koncu kariere želel prekiniti vse stike s športom: "Na koncu imaš vsega dovolj, predvsem potovanj, hotelskih sob, tujih postelj, tujih košarkarskih dvoran. Tudi navijači ti poberejo ogromno energije, saj moraš biti v šport res stoodstotno vpet. Jaz tega nisem več želel."
STA
Smodiša danes poznamo kot lastnika novomeške picerije Kralj Matjaž, ki je kasneje prerasla tudi v spletno prodajalno izdelkov za peko – moke, pelatov ... Kako je Smodiš, ki je po izobrazbi gradbinec, pristal v gostinskih vodah? "Če bi še enkrat izbiral, zagotovo ne bi izbral gostinstva. Kdo pa bi lahko vedel, da nas čaka obdobje koronavirusa, ko smo leta 2018 odpirali projekt Kralja Matjaža? Po športni karieri ne veš, kaj te bo veselilo; nenazadnje je trajalo pet let, da sem se našel v gostinstvu. A bi še zdaj rad poizkusil kaj drugačnega, če bo za to priložnost." Idejo sicer že ima – njegova želja je gradbeništvo, predvsem bi se rad ukvarjal z renovacijo in oddajanjem stanovanj.
Med uspešnimi gostinci izpostavimo še deskarskega svetovnega prvaka Roka Flandra, ki se je po karieri preselil na Mavricij in tam odprl verigo uspešnih restavracij. Trenutno ima tri restavracije višjega nivoja, njegov je tudi deskarski bar. Gostinsko dejavnost trenutno širi še na področje hitre prehrane, načrtuje namreč več manjših lokalov v nakupovalnih središčih.
Od družinskih poslov do izletov v neznano
Še več športnikov svoje talente preseli v podjetniške vode. Nekateri tudi v poslu ostanejo povezani s športom, drugi zavijejo v povsem drugo smer. Zelo zanimiva je karierna pot Boruta Semlerja, nekoč največjega slovenskega nogometnega talenta, ki je veljal za enega potencialno največjih zvezdnikov v Evropi. Že kot mladinca ga je v svoje vrste zvabil velikan Bayern iz Münchna, kjer je tudi zaigral za člansko ekipo, a se zaradi poškodb njegova kariera ni razvijala v pravo smer.
Danes 37-letni Semler se je po tem, ko je nogometu dokončno pomahal v slovo, preizkušal še kot nogometni trener in agent, najbolj uspešen pa je bil v domačem podjetju Hiša dobrot, ki je izdelovalo ekološke prehrambene izdelke. Semler je dejavnost razširil še na sončne elektrarne. Prav s sončnimi elektrarnami je povezan tudi nekdaj odlični košarkar Krke Simon Petrov, ki je bil dolga leta košarkarski trener, pred kratkim pa je imel žoge dovolj in je odšel v podjetništvo. Ukvarja se s fotovoltaiko in investira v sončne elektrarne.
Bližje bivšega športa, kolesarstva, je ostal Klemen Štimulak. Nekdanji kolesar ljubljanskega Roga in novomeške Adrie je leta 2013 postal državni prvak v vožnji na čas, potem pa se je že pri 25 letih odločil za poslovno pot: "Sam sebi sem pogosto postavljal vprašanje, kaj bom počel po karieri. Starejši kot sem bil, manjša je bila verjetnost, da mi bo uspel prestop v največje ekipe. Med višinskimi pripravami pred zadnjo sezono sem se poigraval z zamislijo o kolesarskem turizmu. Odločil sem se, da na kolesu ostanem še eno sezono in vmes razvijem poslovno idejo do konca." Štimulak zdaj vodi potovalno agencijo natekmi.si, ki za kolesarske navdušence organizira ogled tekem in tudi kolesarske priprave, odprl pa je tudi kolesarsko trgovino v Celju. Kdaj mu je bilo najtežje? "Brez dvoma v vmesnem obdobju, ko je bilo dela samo zame absolutno preveč, a sem še zbiral pogum, da zaposlim dodatno osebo," pravi Štimulak.
Zelo zanimiva je bila druga kariera košarkarja Uroša Slokarja, ki je na vrhuncu športne kariere igral tudi v ligi NBA za moštvo Toronto Raptors. Njegovo ime se je pojavilo v Panamskih dokumentih, ki so razkrivali sklade in račune v davčnih oazah. Slokar je v Panami ustanovil sklad The Future is Bright, na Angvili in Guernseyju pa je odprl bančna računa. Bivši košarkar bi moral račune in sklad prijaviti slovenskim davčnim oblastem, a je, ko so Panamski dokumenti prišli v javnost, povsem izginil iz javnega življenja.
Primer uspešnega prehoda v podjetništvo je tudi Špela Pretnar, ki se je na svoji poklicni poti počasi oddaljevala od smučanja. "Zame osebno prehod ob koncu kariere ni bil težak, ker sem imela že zagotovljeno službo na Pop TV, kjer sem začela delati že na koncu kariere, ko sem bila med sezono poškodovana. Lažje mi je bilo tudi zato, ker sem ostala v stiku s smučanjem. Za vsakega športnika pa je brez dvoma težko, ko se upokoji, ker je kar naenkrat za vse opravke sam, prej pa smo bili navajeni, da cel čas nekdo skrbi za nas. Zanimivo, med kariero so mi šla potovanja in hoteli zelo na živce, po koncu pa sem ravno to pogrešala. Imela sem srečo, da sem zaradi službe še vedno ohranila velik del adrenalina in potovanj," svojo izkušnjo opisuje sogovornica, ki je po karieri v medijih "prestopila" v piarovske vode in opravljala delo predstavnice za stike z javnostmi na Smučarski zvezi Slovenije.
STA
Lani je nov izziv našla v podjetniških vodah; postala je direktorica ekipe, ki je prevzela zdravstveni center Althea: "Nikoli v življenju se nisem branila izzivov, hkrati pa tudi takoj povem, če se mi kaj ne zdi prav. Tako se je tudi zaključila moja zgodba na Smučarski zvezi Slovenije. A sem imela doslej srečo – in očitno sem si jo s trdim delom tudi zaslužila –, da nikoli nisem iskala nove službe, temveč so me vanjo vedno povabili. Tako je bilo tudi s centrom Althea, ki smo ga prevzeli lani in ga v enem letu dodobra prevetrili. Mislim, da je bila to dobra investicija in bomo v tej zgodbi uspešni. Hkrati ostajam tudi v smučanju, saj bom v naslednji sezoni del ekipe Andreje Slokar."
Trenerski poklic ne ustreza vsakemu karakterju
Najpogostejša karierna pot bivših športnikov, predvsem tistih, ki so dosegali vrhunske rezultate, je v trenerskih vodah. To je logično z vidika njihovega renomeja v določenem športu; nenazadnje tudi vedo, kaj vse je potrebno za vrhunski rezultat. A trenersko delo zahteva tudi karakterne lastnosti, ki jih marsikateri vrhunski športnik nima.
Kako se je spoprijel z menjavo vloge, pojasnuje v mlajših kategorijah zelo perspektivni kolesar, zdaj pa selektor mladinske reprezentance Nace Korošec: "Na začetku ni bilo lahko, veliko sem se moral naučiti, a sem imel srečo, da sem najprej začel s treniranjem najmlajših kategorij. Potem preizkušaš različne stvari in se vsakodnevno učiš. Je pa tako, da kot trener še najmanj časa delaš trenerski posel; včasih si tudi mama, punca ali fizioterapevt. To je delo, ki poteka 24 ur na dan vsak dan in postane tvoj način življenja." Korošec še poudarja, da moraš kot trener nujno vzpostaviti avtoriteto in se naučiti, kako je treba povzdigniti glas, čeprav to morda ni v tvoji naravi.
Nekaj velikih zvezdnikov svetovnega športa je prav zato pogorelo v trenerskem svetu, spet drugi pa so izjemno uspešni in njihovi talenti pridejo do izraza šele ob igrišču. Nogometni trener Luka Elsner je že pri 29 letih zaključil igralsko kariero in se preselil na trenersko klop; trenutno je trener francoskega prvoligaša Le Havra. Podobno dobro gre enemu najbolj priljubljenih košarkarskih reprezentantov Jaki Lakoviču, ki uspešno vodi nemškega prvoligaša Rathiopharm iz Ulma in v košarkarskih krogih velja za enega bolj perspektivnih trenerjev v Evropi.
Še nekaj velikih imen slovenskega športa se je podalo na zanimive karierne poti. Rašo Nesterović in Marko Milić, oba nekdanja NBA-jevca, sta trenutno vpeta v delovanje Košarkarske zveze Slovenije, Milića pa povezujejo z odhodom v strokovni štab moštva Dallas Mavericks, kjer bi sodeloval z Luko Dončićem. Milić se po neuradnih informacijah ukvarja tudi z nakupi in prodajo nepremičnin. Nekdanji košarkar Jaka Daneu se je med pandemijo kot programer pridružil ekipi Sledilnika, ki je beležil okužbe s koronavirusom, najboljši boksar Dejan Zavec pa je poslanec Gibanja Svoboda v državnem zboru. Karierne poti po upokojitvi so tako pri posameznih športnikih ravno tako zanimive kot njihovi dosežki na igrišču.
