.webp){kind=icon}
Število koronavirusnih okužb upada, s tem pa tudi odstotek delavcev, ki delo opravljajo od doma. Če je januarja letos, ko smo imeli v Sloveniji vrh epidemije covid-19, vse dni v tednu od doma delalo sedem odstotkov delavcev, je bilo junija takšnih le še odstotek.
Zmanjšuje se tudi delež tistih, ki vsaj en dan na teden opravijo od doma. Januarja letos jih je bilo skoraj petina, delež pa je do junija postopoma upadel na devet odstotkov. To je odstotek manj kot oktobra lani, ko je statistični urad (Surs) začel spremljati ta podatek. Vsaj enkrat na teden od doma dela desetina moških in osem odstotkov žensk. Do sedaj so v vseh mesečnih anketah Surs pri delu od doma prednjačile ženske.
Delo od doma je sicer eden izmed ukrepov za omejevanje širjenja okužb s covid-19, ki ga spodbuja tudi vladna skupina za boj proti epidemiji. Delo od doma pa je mogoča samo v specifičnih industrijah, kjer delavci kot primarno orodje uporabljajo osebni računalnik z internetno povezavo.
Kaj pa, če epidemija ponovno eskalira?
"Ker imamo poleg manj nevarne različice virusa tudi visoko stopnjo kolektivne imunosti, ne pričakujemo več hudega pritiska na bolnišnične kapacitete. Zato bodo ukrepi prostovoljni, veljali bodo kot priporočila za posameznike, mi pa se bomo potrudili, da jih bomo z javnostjo ustrezno skomunicirali," je konec junija na tiskovni konferenci povedal Mario Fafangel, vodja vlade strokovne skupine za covid-19. Novih zapiranj naj torej ne bi bilo, v kolikor se ne bo pojavila smrtonosnejša različica virusa.
Odgovornost pa je tudi na posameznikih, da se pred okužbo in njenim širjenjem zaščitijo tudi, če ukrepi niso obvezni. Najboljša preventiva je cepljenje, je dejal Fafangel. Ostali ukrepi so nošenje maske v zaprtih prostorih, držanje fizične razdalje, prezračevanje prostorov, izolacija v primeru bolezni oziroma karantena v primeru potrjene okužbe. Če je mogoče, NIJZ kot preventivo priporoča tudi delo od doma za tiste delavce, ki kažejo morebitne simptome bolezni.
