Ljubljančani se bodo na plin ogrevali šele v letu 2023, cena neznanka

Kljub temu da časi trenutno niso najbolj primerni, se bo večina ljubljančanov morda že to kurilno sezono prek daljinske toplote namesto s premogom ogrevala s plinom. Vprašanje pa je, za kakšno ceno, saj Energetika Ljubljana zaenkrat zemeljskega plina še nima zakupljenega. Zakaj? 

Kot so sporočili iz Energetike Ljubljana, je izgradnja plinsko-parne enote, ki bo nadomestila dva premogovna bloka v enoti TE-TOL, v zaključni fazi. "Jeseni načrtujemo hladne in za njimi vroče zagone elektrarne, za tem pa v letu 2023 polno obratovanje. Plina še nimamo zakupljenega, saj moramo pri zakupih energentov slediti temeljem obvladovanja tveganj," pojasnjujejo v Energetiki. 

Če plina ne bo, ostajata premog in lesna biomasa

Po njihovih besedah je ključno tveganje pri plinsko-parni enoti čas začetka rednega obratovanja, ki je povezan z zaključkom izgradnje oziroma s poskusnimi zagoni. Drugo tveganje je povezano s podporno shemo, v katero je ta projekt vključen. 

"Podporna shema med drugim narekuje tudi zakupe energentov in prodaje proizvedenih energij, in sicer v mesecu septembru in oktobru tekočega leta za oblikovanje višine podpor za naslednje koledarsko leto. V praksi to pomeni, da bomo, če bo izgradnja plinsko-parne enote potekala skladno z načrti, jeseni zakupovali potreben energent in prodajali energijo za leto 2023," pravijo v Energetiki Ljubljana.

Zemeljski plin bi postal poglavitni vir toplote v primeru obratovanja plinsko parne enote. Ne glede na to pa izpostavljajo, da če plina za obratovanje nove plinsko-parne enote v prihodnji ogrevalni sezoni ne bi bilo, bodo za potrebe proizvodnje toplote še naprej pretežno uporabljali premog in lesno biomaso. Energetika Ljubljana z daljinsko toploto ogreva 60 tisoč stanovanj.

Plinsko-parna enota naj bi sicer omogočila za 70 odstotkov manjšo uporabo premoga. Premogovni blok 3, ki je bil leta 2008 predelan z namenom sokurjenja premoga in lesnih sekancev, bo ostal v obratovanju ter zagotavljal razpršenost primarnih goriv in uporabo obnovljivih virov energije. 

Dobave premoga in biomase zagotovljene

Za potrebe daljinskega ogrevanja primarno uporabljajo premog, lesno biomaso, zemeljski plin in po potrebi tudi ekstra lahko kurilno olje (ELKO). "Dobave premoga in lesne biomase za prihodnjo ogrevalno sezono za proizvodnjo toplote imamo zagotovljene, prav tako je znana njihova cena, zemeljskega plina in ELKO pa še ne," pravijo v podjetju, ki ga vodi Samo Lozej.

Konec leta 2020 je cena premoga znašala 84,45 dolarjev na metrično tono in vse do maja 2021 vztrajala pod 100 dolarji na metrično tono. Od maja do oktobra je cena premoga vseskozi naraščala in dosegla vrh 15. oktobra 2021 pri ceni 258,90 dolarjev za metrično tono. Do konca decembra 2021 se je cena znižala na 183,44 dolarjev za metrično tono, so zapisali v poslovnem poročilu. 

"Delež premoga in lesne biomase se giblje med približno 80 in 90 odstotkov, odvisno od zunanjih temperatur, le razliko pokrivamo z zemeljskim plinom, v primeru njegovega pomanjkanja pa z ELKO," pravijo v Energetiki. Posledično je tudi cena toplote le v manjšem deležu odvisna od cen zemeljskega plina. Kot pojasnjujejo, pa se cena toplote vsaj do septembra ne bo spreminjala. 

Daleč rekordne cene plina na borzah

Cena zemeljskega plina za uporabnike Energetike Ljubljana trenutno znaša 0,0727 EUR/kWh. Skladno z ukrepom Vlade RS pa bo cena od 1. septembra navzgor zamejena na 0,073 EUR/kWh za gospodinjske odjemalce oziroma na 0,079 za male poslovne odjemalce in socialne zavode. 

Plin bo tudi v jesensko-zimski sezoni zagotovljen, je povedal ljubljanski župan Zoran Janković, neznanka pa ostaja cena. Po njegovi oceni ne bo nikoli več tako nizka kot še v začetku leta 2012, si pa vseeno želi vrnitev na bolj vzdržne ravni. "Za Ljubljano potrebujemo 170 milijonov kubičnih metrov plina, kar pomeni, da smo glede na evropsko porabo v tej količini drobiž," pravi. V tem trenutku se dogovarjajo s tremi dobavitelji.

Trenutna borzna cena plina na nizozemskem vozlišču se giblje okrog 190 evrih na megavatno uro. V letu 2021 je bila povprečna dnevna cena zemeljskega plina na borzi 46,59 evrov na megavatno uro, v letu 2020 pa le 10 evrov na megavatno uro.

Janković je na redni tedenski tiskovni konferenci izpostavil pomen sežigalnice. Kot je ocenil, bo Ljubljana, če bo sežigalnica zgrajena v petih letih, v 70 odstotkih samozadostna, uvozili bi le še 30 odstotkov plina. "Trdim, da bo naša sežigalnica, če dobimo koncesijo, najsodobnejša, praktično z minimalnimi izpusti in tudi dimnik bo nad območjem temperaturne inverzije," je dejal ljubljanski župan. Ob tem naj bi bila po njegovih besedah cena ogrevanja za končne uporabnike za 20 odstotkov nižja.

Lani ustvarili 6,5 milijona evrov minusa

Lani je Energetika Ljubljana pridelala 6,5 milijona evrov izgube, ki jo je pokrila z zahtevkom za pokrivanje izgube obvladujoči družbi (Javni holding Ljubljana), ter tako zaključila poslovno leto brez izgube.

Višina celotnih prihodkov, brez upoštevanja prihodkov za pokrivanje izgube, je znašala 171,7 milijona evrov. "K slabšemu doseženemu čistemu poslovnemu izidu sta v največji meri prispevali dejavnosti dobava plina in proizvodnja električne energije," so pojasnili v poslovnem poročilu.

Kot dodajajo, se je trend gibanja nabavnih cen energentov, predvsem zemeljskega plina v zadnjem četrtletju leta 2021, obrnil navzgor in vztrajal na visokih ravneh do konca leta 2021. Na slabši čisti poslovni izid pred pokrivanjem izgube so vplivala tudi neugodna gibanja nabavnih cen na trgu zemeljskega plina v zadnjem četrtletju leta 2021, pri čemer je nastal velik razkorak med nabavno in prodajno ceno plina.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar