.webp){kind=icon}
"Odličen kraj za življenje, katastrofalen za delo," je dolgo veljalo za Španijo, zdaj pa lahko to trditev posplošimo na celo Evropo. Zadnje raziskave ameriške analitične in svetovalne organizacije Gallup kažejo, da se nihče na svetu v svoji državi ne počuti tako dobro kot Evropejci. Kar osem od prvih desetih držav na seznamu leži v Evropi, po Gallupovi raziskavi pa je več kot polovica vseh Evropejcev zelo zadovoljna s kvaliteto življenja v svoji državi.
Skoraj diametralno nasprotna je slika glede zadovoljstva na delovnem mestu; tukaj se Evropejci uvrščamo na samo dno lestvice. Le 14 odstotkov Evropejcev je zadovoljnih in aktivnih na delovnem mestu, kar je sedem odstotkov manj od globalnega povprečja in 19 odstotkov manj od delavcev v ZDA in Kanadi. Trend ni nov, raven vključenosti (engagement, angl.) na delovnem mestu v Evropi konstantno pada že tri desetletja. "Evropejci so združeni vsaj v enem vidiku – s svojo službo so vsako leto manj zadovoljni že zadnja tri desetletja," komentira ekonomist na univerzi Princeton Alan Krueger.
75 odstotkov Evropejcev bi delalo tudi, če bi imeli dovolj denarja do konca življenja
Analitiki so kot glavni razlog za nezadovoljstvo dolgo predstavljali kulturo v Evropi, kjer je delo le sredstvo in ne središče življenja posameznika. A Gallupova raziskava tej tezi ne pritrjuje, saj bi se v Evropi kar 75 odstotkov anketiranih posameznikov odločilo, da bi nadaljevali z delom, tudi če bi podedovali toliko denarja, da bi jim zadoščal do konca življenja. V ZDA je bila ta številka 68 odstotkov.
Kot glavni razlog za nezadovoljstvo pri Evropejcih raziskava navaja nepošteno ravnanje vodstvenih kadrov na delovnem mestu in slabe odnose v ekipi. V Nemčiji denimo 97 odstotkov vprašanjih menedžerjev meni, da so dobri vodje na delovnem mestu, medtem ko 68 odstotkov zaposlenih meni, da imajo slabe šefe. V tem občutnem razhajanju med številkama – in ne v kulturi bivanja – se skriva glavni razlog za nezadovoljstvo Evropejcev z njihovo službo.
Svetovno prebivalstvo je najbolj nezadovoljno v zgodovini
Leto 2021, drugo pandemično leto, se je izkazalo za zelo travmatično za večino svetovnih prebivalcev, kaže vsakoletna Gallupova raziskava o zadovoljstvu, sreči in stresu svetovnega prebivalstva. Gallupov indeks negativnih izkušenj se je lani ustavil pri številki 33, kar je najvišje doslej.
Raziskavo opravljajo tako, da odrasle v 122 svetovnih državah sprašujejo, ali so imeli v dnevu pred anketo vsaj pet različnih negativnih izkušenj. Indeks pokaže, da je bilo pritrdilnih kar 33 odstotkov vseh odgovorov. Štirje od desetih vprašanih odraslih so v letu 2021 občutili veliko skrbi, stresa in tudi fizičnih bolečin, dobra četrtina vprašanih je redno občutila žalost, slaba četrtina pa jezo.
V skladu z naraščanjem negativnih izkušenj so upadle tudi pozitivne izkušnje vprašanih; indeks je zdrsnil do številke 69, zdrs pa so zabeležili prvič po letu 2017. Iz odzivov so pri Gallupu izluščili glavne razloge za naraščajočo tesnobo – veliko število smrti zaradi koronavirusa, dolgotrajne težave, povezane s koronavirusom, negotovost zaradi napovedi recesije in slabše ekonomske situacije po svetu ter tudi vse bolj otipljivi učinki podnebne krize.
Glede na že desetletje trajajoč trend upadanja pozitivnega in naraščanja negativnega indeksa, ki je v minulih dveh pandemičnih letih dobil močan pospešek, je jasno, da ne le evropsko, temveč celotno svetovno prebivalstvo potrebuje svež veter. V kakšni obliki, zaenkrat še ni jasno.
