.webp){kind=icon}
Neto proizvodnja električne energije v Sloveniji je junija je znašala 1.112 gigavatnih ur in se je v primerjavi z majem zmanjšala za pet odstotkov, v primerjavi s prejšnjim junijem pa za 13 odstotkov. Najbolj je junija upadla proizvodnja elektrike v hidroelektrarnah, ki je bila zaradi nižjega vodostaja za skoraj polovico manjša.
V termoelektrarnah je bila proizvodnja za 80 odstotkov večja, saj termoelektrarne nadomeščajo hidroelektrarne, medtem ko je bila proizvodnja v jedrski elektrarni za dva odstotka manjša kot v prejšnjem juniju. Večji proizvodnji električne energije v termoelektrarnah je sledil tudi porast porabe goriv. Skupna poraba goriv je bila tako za 44 odstotkov večja kot pred enim letom, kažejo podatki statističnega urada RS.
Uvoz elektrike medletno višji za 45 odstotkov
Junija smo uvozili 756 gigavatnih ur, izvozili pa 762 gigavatnih ur električne energije. V primerjavi s prejšnjim junijem je bil uvoz višji za 45 odstotkov, izvoz pa za 14 odstotkov. Večja je bila tudi poraba elektrike.
Preberi še
Slovenska energetika ob Putinovi igri še v primežu suše
Maja so hidroelektrarne oddale 30,4 odstotka manj, termoelektrarne pa 18,7 odstotka več električne energije.
22.07.2022
Bo vročina izsušila dobiček proizvajalcev električne energije?
Zaradi neugodne hidrologije in prihajajočega remonta NEK so možna večja odstopanja pri poslovanju, predvsem v negativno smer, so sporočili iz GEN energije.
25.07.2022
Cena elektrike podivjala, zdaj bo ta omejena
Od 1. septembra dalje je določena najvišja cena elektrike za gospodinjstva in mala in srednja podjetja, ki bo veljala do konca avgusta 2023.
14.07.2022
Gospodinjstva so v juniju porabila 236 gigavatnih ur električne energije, medtem ko je poraba poslovnih subjektov znašala 675 gigavatnih ur. S porabo 363 gigavatnih ur je močno prevladovala predelovalna dejavnost. Ljubljana je bila edina občina z več kot desetodstotno porabo električne energije znotraj predelovalne dejavnosti; ta je znašala 11,8 odstotka. Gospodinjstva v Mariboru so količinsko porabila nekaj manj kot tretjino električne energije, porabljene v Ljubljani.
Količina oskrbe se je povečala pri vseh energentih, razen pri zemeljskem plinu, ekstra lahkem kurilnem olju in črnem premogu. Poleg tega so se povečale količine oskrbe z motornim bencinom za 32 odstotkov, dizelskim gorivom za 28 odstotkov, petrolejskim gorivom za reaktivne motorje za 27 odstotkov, rjavim premogom in lignitom za četrtino, utekočinjenim naftnim plinom za pet odstotkov in koksom za dva odstotka.
