.webp){kind=icon}
Med danes objavljenimi članki izpostavljamo, kdaj se bo Slovenija izvila iz inflacijske spirale, v katero je ujeta. Vojna v Ukrajini je pognala cene energentov v nebo, zaradi višjih proizvodnih stroškov se je inflacija prenesla na druge skupine proizvodov. To so izkoristili zaposleni, ki so ob pomanjkanju ustreznih kadrov in zavedanju, da se delodajalci soočajo z velikimi pritiski, zahtevali višje plače. Sledile so nove zahteve in stavkovni pritiski. Delodajalci na različne načine vabijo zaposlene; večini je skupno, da morajo razmišljati o dogovoru o višjih plačah.
Pisali smo tudi o verjetnosti recesije. Kako na poslovanje vplivajo spodbudne napovedi evropskih bankirjev pri Evropski centralni banki (ECB), je predsednik uprave telekomunikacijskih operaterjev A1 Slovenija in A1 Srbija Dejan Turk, ki je nastopil kot gost dogodka Kopaonik Business Forum, odgovoril, da je optimizem monetarnih oblasti vedno pozitiven znak za poslovni svet. "Dejansko se tudi sam strinjam z ocenami oblikovalcev monetarne politike o vse manjši verjetnosti recesije," je povedal.
Ob tem družba Telekom Srbija namerava septembra izdati 500 milijonov evrov vredno korporativno obveznico, je v pogovoru za Bloomberg Adria TV potrdil predsednik uprave družbe Vladimir Lučić. "Ker se trg stabilizira, bomo letos izpolnili načrt, ki smo ga želeli že lani, a ga nismo, ker je bil trg nestabilen, in bomo izdali korporativno obveznico," je dejal Lučić.
Pisali smo tudi o še vedno vzpenjajočih fiksnih obrestnih merah na stanovanjska posojila, ki so v razponu od 3,9 do 4,5 odstotka. Na drugi strani se pribitki bank pri spremenljivih obrestnih merah v zadnjih štirih mesecih niso spremenili. A pozor, pri teh posojilih je zaradi višanja obrestnih mer ECB zrasel euribor. Zaradi dražjega zadolževanja močno upada tudi povpraševanje, pravijo slovenske banke. Ob tem se obetajo zakonske spremembe, ki bi najem kredita omogočile širšemu krogu ljudi.
Ustavno sodišče je v postopku, začetem na zahtevo Banke Slovenije (BS), razveljavilo zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Čeprav vse določbe niso protiustavne, ga je razveljavilo v celoti, ker je ugotovilo neustavnost plačevanja odškodnine s strani Banke Slovenije. Z zakonom je država želela zagotoviti pravno varstvo imetnikov podrejenega dolga, izbrisanega leta 2013, v času sanacije slovenskega bančnega sistema. Skupina pravnih strokovnjakov, ki jih je angažirala BS, je pripravila predlog zakonske rešitve, ki ga bodo predstavili v prihodnjih dneh.
