.webp){kind=icon}
Slovenija postaja vse bolj zelena, kažejo podatki statističnega urada (Surs). V letu 2020 so se izboljšali skoraj vsi kazalniki zelene rasti v primerjavi z letom 2015 .
Bruto zaloga dušika na kmetijskih zemljiščih, ki prikazuje, koliko dušika se potencialno izpere v vode, izgubi v zrak ali zadrži v tleh je leta 2020 znašala 32 kg/ha, kar je zgodovinsko nizko. To pa je tudi 19 kg/ha manj od cilja za leto 2020, predvidenega v Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom do leta 2030.
To pomeni, da imamo v Sloveniji več ekološkega kmetovanja kot v preteklosti. To potrjujejo tudi podatki. Delež kmetijskih zemljišč v uporabi ekoloških kmetij in kmetij v preusmeritvi se je v petih letih povečal za 1,9 odstotni točki na 10,8 odstotkov.
V istem obdobju se je povečala delež uporabe kmetijskih zemljišč za 1,5 odstotka, iz 23,52 na 23,88 odstotkov, pa tudi lesna zaloga, in sicer iz 295 na 304 kubičnih metrov na hektar.
Napredujemo tudi na področju ločeno zbranih komunalnih odpadkov. V petih letih se je delež povečal iz 68,8 na 72,2 odstotka. Povišal se je tudi delež prebivalstva, priključenega na čistilne naprave z vsaj sekundarno stopnjo čiščenja, ki je leta 2020 znašal 67,3 odstotke, kar je 7,3 odstotne točke več kot leta 2015.
Statistike tudi kažejo, da se je znižal delež okoljskih davkov v primerjavi z ostalimi dajatvami. Leta 2015 je ta delež znašal 10,3 odstotke vseh pobranih davkov, leta 2020 pa 7,4 odstotke. V istem obdobju se je povečala tudi energetska produktivnost, in sicer za 15 odstotkov.
V Sloveniji okoli 70 odstotkov porabljene elektrike pridobimo iz virov z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida, od tega okoli 35 odstotkov iz obnovljivih virov, kažejo podatki Electricity Map, odprtokodne spletne aplikacije za sledenje porabi energije v evropskih in drugih državah, kjer so ti podatki javni. Surs pa v svojem nedavnem poročilu ugotavlja, da smo v marcu 2022 največ elektrike proizvedli z jedrsko elektrarno (41,7 odstotkov), sledijo termoelektrarne (40,1 odstotka), hidroelektrarne (15,8 odstotka) in sončne ter vetrne elektrarne (2,4 odstotka).
