.webp){kind=icon}
Vlada bo imela jutri na redni tedenski seji na mizi ponoven interventni ukrep subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa za podjetja. Ta dva ukrepa bosta služila kot dopolnilo vladni regulaciji zgornje meje nabavne cene elektrike. Podjetja naj bi po besedah gospodarskega ministra Matjaža Hana na podlagi teh dveh ukrepov varčevala z energijo.
"Če bo podjetje za en teden lahko ustavilo proizvodnjo in s tem varčevalo z energijo, potem pa tri tedne normalno delalo, potem ima ta ukrep smisel," je za 24ur zvečer dejal Han. Kot pravi, pa ukrep ne bo smiseln, če bo delodajalec delavce dal na čakanje "za dve uri". Ukrep čakanja na delo je sicer prvenstveno namenjen zadržanju delavcev v podjetjih.
"Ta interventna shema je nujna, da bodo podjetja preživela, torej na eni strani sofinanciranje energentov, na drugi pa subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo," prav tako meni Vesna Nahtigal, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za industrijsko politiko.
Preberi še
Golob poziva podjetja: Začnite sklepati pogodbe za dobavo elektrike
Več podrobnosti bo znanih v četrtek, ko bo vlada sprejela nove ukrepe.
16.11.2022
Določena zgornja nabavna cena elektrike za velika podjetja
Vlada naj bi ta teden sprejela še shemo za subvencioniranje cen elektrike in plina.
29.11.2022
Cene elektrike in plina v regiji Adria zrasle manj kot v EU
Analitiki Bloomberg Adria napovedujejo visoke cene do pomladi, ko jih bo ohladil upad povpraševanja.
14.11.2022
Po njenih besedah so namreč ukrepi namenjeni zmanjšanju porabe elektrike. "Če želiš zmanjšati porabo elektrike, moraš imeti nekaj ljudi na čakanju. Zato podjetja potrebujejo tudi te ukrepe, da bodo ljudi lahko zadržala," je za Bloomberg Adria TV dejala sogovornica.
Talum: Če bodo stroški energentov previsoki, bomo ukrep upoštevali
Prejeli smo odgovor iz talilnice aluminija Talum, kjer pravijo, da se strinjajo z gospodarskim ministrom in GZS. "Kjer nam bo proizvodni proces to dopuščal, bomo ukrep, če bodo stroški energentov previsoki, uporabljali tudi v Talumu," so sporočili.
Kot pravijo na GZS, v času zaostrenih energetskih razmer podjetja potrebujejo tudi ukrepe na trgu dela po vzoru ukrepov v času covida-19. "Zato se zavzemamo za oblikovanje ukrepov subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa," sporočajo iz GZS. Cilj teh ukrepov je po njihovem mnenju zadržati kadre ter njihova znanja in veščine v podjetjih v primerih, ko bi bila podjetja primorana krčiti proizvodne procese zaradi energetske krize oziroma če bi vlada morebiti predpisala začasno energetsko zaprtje (lockdown, angl.).
Ali je ukrep čakanja na delo res namenjen varčevanju z energijo, smo vprašali tudi ministrstvo. Njihov odgovor objavimo takoj, ko ga dobimo. Zbiramo tudi odzive iz gospodarstva.
Tudi premier Golob o zapiranju podjetij pozimi
O nekakšnem energetskem lockdownu je v začetku septembra govoril tudi premier Robert Golob. "Nekatera podjetja v avtomobilski panogi se danes srečujejo s pomanjkanjem čipov. Že zdaj vemo, da ne bodo mogla delati celotno prihodnje leto," je v Odmevih povedal Golob. Kot je nadaljeval, je smiselno, da se ustavijo na začetku leta, pozimi, da takrat privarčujemo njihovo energijo. "Potem pa jih zaženemo marca in aprila, ko bo zima mimo. Podobno je tudi v nekaterih drugih industrijah," je dejal Golob.
Kot smo sicer videli v času epidemije, se podjetij ne da kar tako "ugasniti" in potem prižgati čez noč. Nekatera podjetja zaradi visokih cen energije sicer že zmanjšujejo ali celo zaustavljajo dele proizvodnje.
''V Talumu smo bili v manj kot letu dni zaradi razmer na energetskem trgu prisiljeni s 1. oktobrom že tretjič zmanjšati proizvodnjo primarnega aluminija v elektrolizi,'' so pred časom sporočili iz Taluma.
