Zakaj v Sloveniji nimamo milijarderjev?

Premoženje stoterice najbogatejših Slovencev je skupaj ocenjeno na 8,1 milijarde evrov, so izračunali pri časniku Finance, kar je največ doslej. Zanimivo pa je, da je seštevek premoženja slovenske stoterice primerljiv s premoženjem drugega najbogatejšega Avstrijca Georga Stumpfa. Premoženje kar desetih Avstrijcev je večje od milijarde evrov, medtem ko pri nas nihče ne presega meje 350 milijonov evrov. Zakaj torej pri nas ni milijarderjev?

Čeprav se je meja za vstop na lestvico najbogatejših Slovencev, ki jo pripravljajo pri Financah, z lanskih 27,7 milijona evrov povišala na 33,3 milijona, je to v kontekstu primerljivih držav nizek prag. Poleg tega so med najbogatejšimi že nekaj let stari obrazi in le dva novinca. Na vrhu sta bivša zakonca Login, sledi družina Šešok, v prvo peterico pa sta se uvrstila še Boštjan Bandelj in družina Lah. Bandlju, ki se je po trgovanju z emisijskimi kuponi skupaj z Damianom Merlakom podal še v energetiko, je uspel največji skok na lestvici.

Ugovšek stavi na družino Šešok

Če imamo pri nas precej milijonarjev, pa smo še daleč od tega, da bi spoznali prvega milijarderja. "V Sloveniji imamo na borzi zgolj dve podjetji, ki sta vredni več kot milijardo, in že tam vidimo, kako razpršeno je lastništvo," pojasnjuje Jure Ugovšek, urednik lestvice. Kot pravi, si je ob dejstvu, da najvrednejši borzni podjetji komaj – oziroma Krka konkretneje – prideta čez milijardo, težko zamisliti, kako bi posameznik prišel do te številke.

"Vemo, kako visok mejnik je to za naše okolje," pravi Ugovšek. Ob tem omenja nekdanja zakonca Login, ki sta bila blizu tej številki. "Pa še v tem primeru je bilo potrebnih več lastnikov," dodaja. Kljub temu meni, da so lahko na podlagi primerov, kot sta kripto menjalnica Bitstamp in razvijalec igričarskih aplikacij Outfit 7, v vročih nišah tudi slovenski podjetniki uspešni. 

"Počakajmo mogoče še kakšno desetletje," k vztrajnosti poziva Ugovšek. Sogovornik namreč vidi nastavke za dosego tega mejnika pri nekaterih družinskih zgodbah, vendar le v primeru, da bodo še naprej tako rasle, razvijale in vlagale kapital. Konkretneje cilja na družino Šešok, ki je s premoženjem, ocenjenim na 300 milijonov evrov, na tretjem mestu letošnje lestvice. Zakaj? "Ker zelo veliko reinvestirajo v različne posle, imajo razpršeno premoženje, poleg tega so prisotni v sodobnih panogah."

Kdo sploh sestavlja družino Šešok? Družina obvladuje skupino Iskra. Gre za koncern s področja električne in elektronske industrije, ki ponuja inteligentne industrijske rešitve. Večinski, 53,4-odstotni delež, ima v lasti Dušan Šešok, razlika je v lasti nemške družbe Finadria, katere solastniki so Klemen in Matija Šešok ter njuni ženi. 

Čisti prihodki od prodaje skupine Iskra so lani dosegli dobrih 190 milijonov evrov, kar je 52 odstotkov več kot predlani. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) je znašal 26,3 milijona evrov (67 odstotkov več kot predlani), čisti dobiček pa dobrih 15 milijonov, kar je skoraj 70 odstotkov več kot predlani. 

Ob dobrih idejah verjetno niso potrebna desetletja za nastanek samorogov. Pri sosedih Hrvatih imajo na primer vsaj dva – razvijalca tehnologije za elektromobilnost Rimac in globalnega ponudnika večkanalne komunikacijske tehnologije Infobip.

Slovenskim podjetnikom globalni preboj še ni uspel

V Avstriji, ki smo jo vzeli za primerjavo, je najbogatejši solastnik podjetja Red Bull Mark Mateschitz, ki je sin nedavno preminulega očeta Dietricha Mateschitza. Njegovo premoženje je ocenjeno na 16,5 milijarde evrov in je na 14. mestu med najbogatejšimi Evropejci, kaže Bloombergov indeks najbogatejših. Na drugem mestu je nepremičninar Georg Stumpf, čigar premoženje Forbes ocenjuje na 7,8 milijarde evrov. Prva deseterica najbogatejših severnih sosedov se lahko pohvali s premoženjem, ki je ocenjeno čez milijardo evrov, poroča portal CeoWorld.

"Če pogledamo Avstrijo, imajo tam daljšo tradicijo tržno usmerjenega gospodarstva in tudi zasebnega kapitala kot pri nas," pravi Denis Mancevič, direktor podjetja Herman & partnerji. Ključni razlog po njegovih besedah je, da tam izhodiščno razmišljajo izven okvirjev domačega trga ali regijskih trgov. "Za njih je igrišče Evropa in svet. Posledično imamo v Avstriji in severni Italiji ogromno globalnih podjetij oziroma korporacij, ki so zrasle iz podjetniške dejavnosti in postale vseevropsko, če ne globalno uspešne," pojasnjuje Mancevič.

Po njegovih besedah je število milijarderjev tam logična posledica. "Če pogledamo Češko in Slovaško, pa tudi Avstrijo, trgi niso toliko večji od našega, da bi uspešnost samo na tem trgu pomenila, da je tudi premoženje 20- ali 30-krat večje kot pri nas," dodaja Mancevič. Kot pravi, je to bolj odraz visoke konkurenčnosti storitev ali proizvodov teh podjetij. Za primer izpostavlja ravno podjetje Red Bull, ki je globalno prepoznavna znamka in izvira iz lokalnega okolja.

"Pri nas so dosedanji milijonarji v večini primerov premoženje pridobili zaradi uspeha na domačem oziroma regijskem trgu in potem to premoženje enostavno akumulirali," meni Mancevič. To po njegovo ne predstavlja dovoljšnega globalnega preboja, ki bi posledično pomenil, da bi nastali milijardni posli, s čimer bi se povečalo tudi njihovo premoženje. "Edini tak primer je Outfit 7. Državam v soseščini to uspeva, mi pa še kar čakamo na preboje," zaključuje sogovornik.

Brodnjak, NLB: Slovenci niso bogati ljudje "per se"

Da pri nas ni nikogar, ki bi imel premoženje v bližini milijarde evrov, ugotavlja tudi Blaž Brodnjak, prvi mož Nove Ljubljanske banke (NLB). "Slovenci ne razumemo, da je uspeh kaj dobrega. Nimamo korporacij, ki bi imele presežne vplive na družbene pojave, nimamo tajkunov, ki so težki milijarderji," našteva Brodnjak.

Kot poudarja, Slovenci niso bogati ljudje per se. "Nekoga, ki ima nekaj tisoč evrov visoko plačo, je že treba dodatno obdavčiti, čeprav imamo delo obdavčeno praktično najbolj na svetu," je kritičen Brodnjak. Po njegovem mnenju tudi vladni zakon o dohodnini vsem bolj ambicioznim v naši državi sporoča: "Izselite se."

Damian Merlak: Bogastvo je pri nas nekaj slabega

Razloge za pomanjkanje milijarderjev pri nas je iskal tudi Damian Merlak, milijonar in serijski podjetnik. "Eno je to, da smo mlada država. Pred tem smo imeli drugačen sistem, ki tega ni dovoljeval," pravi Merlak. V isti sapi dodaja, da tudi v teh 30 letih, ko smo del zahodnega sveta, nismo ustvarili države, v kateri bi to spodbujali.

"Bogastvo je pri nas nekaj slabega. Slovenija je narejena za povprečnega človeka," je oster Merlak. Kot pravi, tudi on rad pride v Slovenijo na obisk, sicer pa se tu ne počuti najbolje. "Vse stremi k povprečnosti: obdavčitev, ponudba, zakoni, trgi ... Vse je nastavljeno za povprečnega človeka in navzdol. Navzgor pa se ljudi ignorira, skoraj preganja, v smislu "ne želimo tega". Tako dojemam slovensko vzdušje," pojasnjuje Merlak.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar