Začaran krog povišane inflacije; kje je najvišja in kje najnižja

Zadnjih deset let še nikoli nismo bili tako pozorni na objave letne inflacije kot zadnjih nekaj mesecev. Ne mine mesec, da ne bi poročali o inflacijskem rekordu. Tokrat je padel v državah evroobmočja, in sicer se je letna inflacija oktobra okrepila za 0,8 odstotne točke, na 10,7 odstotka, v Sloveniji pa tokrat Eurostat, ki spremlja harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, poroča o stabilizaciji letne inflacije pri 10,3 odstotka.

K rasti inflacije v evroobmočju je oktobra največ prispevala rast cen energentov, ki so se podražili za 41,9 odstotka, kar je 1,2 odstotne točke več kot mesec prej. Tudi v oktobru so se okrepile cene hrane, alkohola in tobaka, in sicer za povprečnih 13,1 odstotka letno, kar je 1,3 odstotne točke več kot v septembru.

Inflacija cen neenergetskega industrijskega blaga se je od septembra zvišala za 0,5 odstotne točke in je oktobra tako znašala šest odstotkov. Med drugim so se za 0,1 odstotne točke povišale tudi cene storitev, tako da je inflacija oktobra znašala 4,4 odstotka, ugotavlja Eurostat.

"Letna inflacija v evroobmočju bo do konca četrtega četrtletja letošnjega leta ostala malo pod 11 odstotki," je napovedal Bloombergov ekonomist za Evropo Jamie Rush. Ta napoved je precej višja od zadnje napovedi Evropske centralne banke (ECB), kjer so ocenili, da se bo inflacija do zadnjega četrtletja letos ustavila pri 9,2 odstotka. 

Inflacija najvišja v Estoniji in Litvi, najnižja v Franciji

Najnižjo letno inflacijo so v oktobru zabeležili v Franciji, in sicer 7,1-odstotno, sledita Španija (7,3 odstotka) in Malta (7,5 odstotka). Nasprotno je v Estoniji, kjer letna inflacija trenutno znaša 22,4 odstotka. Z več kot 20 odstotki sledita še Litva in Latvija.

Adria: Rekordna inflacija v Severni Makedoniji

Prihajajo najnovejši podatki o rasti cen v oktobru v državah regije Adria. Potem ko so iz Bosne in Hercegovine septembra poročali o 17,3-odstotni inflaciji, kar je bilo največ v regiji, so jih zdaj prehiteli Severni Makedonci. Tam so cene oktobra na letni ravni rasle po 19,8-odstotni stopnji. V primerjavi s septembrom je rast 1,4-odstotna.

Na rast inflacije v Severni Makedoniji je najbolj vplivala hrana, saj se je v enem letu podražila za 31,2 odstotka. Na mesečni ravni je hrana 2,8 odstotka dražja, najbolj pa so se podražila osnovna živila. Pri kruhu in žitu so cene v primerjavi z lanskim letom višje za skoraj 48 odstotkov, medtem ko je treba za mleko odšteti 40 odstotkov več kot lani. Še naprej se draži tudi meso, ki je na letni ravni četrtino dražj . Trend upadanja cen se nadaljuje le pri jedilnem olju. 

Vlada pričakuje, da se bodo z decembrom cene hrane znižale za približno deset odstotkov, saj bo za živilska podjetja omogočila cenejšo elektriko. Od začetka letošnjega leta do oktobra je inflacija znašala 13,2 odstotka. Za prihodnje leto je predvidena 7,1-odstotna inflacija, kar je še vedno nad ciljno dvoodstotno stopnjo inflacije.

Slovenija ima na območju regije Adria najnižjo izmerjeno letno inflacijo, čeprav smo v zadnjih mesecih tudi v Sloveniji večkrat poročali o rekordno visoki inflaciji. Letna rast cen v Sloveniji je bila po harmoniziranem indeksu oktobra 10,3-odstotna, kar je 0,3 odstotne točke manj kot septembra. K letni rasti cen so najbolj prispevale podražitve hrane, goriv in energije, na mesečno inflacijo pa sta najbolj vplivali sezonska zamenjava oblačil in obutve ter dražja hrana, so poročali na državnem statističnem uradu.  

V Srbiji je septembra letna inflacija znašala 14 odstotkov, na Hrvaškem, ki se bo kmalu pridružila evrskemu območju, pa 12,8 odstotka.

Višja inflacija, višje obrestne mere

Centralne banke se proti povišani inflaciji borijo z dvigovanjem obrestnih mer in opuščanjem ekspanzivne monetarne politike. Osnovni scenarij Evropske centralne banke (ECB) je, da bo zaradi zdrsa gospodarstva v recesijo začela upočasnjevati tempo zviševanja obrestnih mer. "Decembra bo sledilo povišanje za 50 bazičnih točk, v začetku leta 2023 pa še povišanje za 25 baznih točk, kar bo pomenilo konec cikla povišanj," napoveduje Bloombergov ekonomist Rush. ECB je letos poleti prvič po 11 letih dvignila ključne obrestne mere za 75 bazičnih točk, za enak dvig se je odločila tudi oktobra. 

"Znižanje obrestnih mer je malo verjetno, dokler se inflacija bistveno ne zniža. Ključna obrestna mera bo v naslednjem letu precej nad ciljno vrednostjo," meni Rush.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar