.webp){kind=icon}
Pripravili smo pregled zgodb, ki so danes pritegnile največ pozornosti bralcev. Pisali smo o nepremičninah, zadolževanju Slovenije in stanju na obvezniškem trgu, pa tudi o omejitvi cene plina in tem, kako ta vpliva na ceno mineralnih gnojil.
V člankih nepremičninske serije smo odkrili več zanimivih navad Slovencev. Podatki so pokazali, da je velika večina – 66 odstotkov – stanovanj brez vpisane hipoteke; hipoteko je imela tako vpisano dobra tretjina stanovanj. Kakšne cene za kvadratni meter so Slovenci plačevali v ljubljanskih soseskah, smo pisali v zadnjem članku. Cena za kvadratni meter uporabne površine se je v nekaterih stanovanjih povzpela tudi nad šest tisoč evrov, pri najdražjih tudi do 6.600 evrov za kvadratni meter uporabne površine.
V intervjuju z Marjanom Divjakom, ki je zadnjih deset let generalni direktor direktorata za zakladništvo pri ministrstvu za finance, lahko preberete, kako se bo Slovenija zadolževala na kapitalskih trgih v prihodnosti. "Trgovanje z obveznicami Republike Slovenije je obsežno. V zadnjih 12 mesecih je bilo trgovanja v obsegu 13 milijard evrov. Pomembno je, da ohranimo oziroma izvajamo aktivnosti, ki so v podporo trgovanju z dolgom Slovenije na sekundarnem trgu," je med drugim povedal Divjak.
Na obvezniškem trgu sicer vlada vse večji pesimizem, saj vedno več vlagateljev meni, da bodo centralni bankirji še naprej zviševali obrestne mere, dokler inflacija ne bo pod nadzorom. Obvezniški trgi tako nadaljujejo 12-tedenski niz izgub, ki je najdaljši po letu 1984, ko je takratni predsednik Feda Paul Volcker izvedel niz hitrih dvigov obrestnih mer. Zahtevana donosnost na slovensko desetletno obveznico je prav tako poskočila in je pri 3,77 odstotka, medtem ko je bila konec lanskega leta od 0,1 do 0,3 odstotka.
Na evropskem parketu je odmeval tudi dogovor voditeljev držav članic Evropske unije (EU) o nadaljevanju niza nujnih ukrepov za reševanje energetske krize. Nemčija je popustila pritiskom drugih držav članic in s tem utrla pot začasni omejitvi cen zemeljskega plina. Cene zemeljskega plina v Evropi so z rekordnih vrednosti avgusta upadle za več kot 60 odstotkov, močni tokovi utekočinjenega zemeljskega plina pa so pomagali nadomestiti ruske zaloge in zapolniti skladišča.
Energetska draginja je pljusknila tudi na trg umetnih gnojil, saj je njihova izdelava energetsko zelo intenziven proces. Zlasti se pozna pri gnojilih na osnovi dušika, kjer kot glavno surovino uporabljajo zemeljski plin. Zaradi visokih cen so evropske tovarne za proizvodnjo umetnih gnojil na osnovi dušika, fosforja in kalija zaprte, uvoz dušikovih gnojil iz Rusije pa je omejen. Kako je z gnojili pri nas?
