.webp){kind=icon}
O čem smo pisali ta teden in katere teme so pritegnile največ bralcev? Pripravili smo pregled člankov, ki so najbolj odmevali. Tako na enem mestu najdete tudi tisto, kar ste morda med tednom spregledali.
Začetek tedna je zaznamovala zgodba o Petrolu, ki je odmevala tudi na ljubljanski borzi. Petrolova delnica je po izjavi infrastrukturnega ministra Bojana Kumra, ki je izrazil željo po večjem državnem deležu tudi v Petrolu, nadaljevala z upadanjem. V začetku tedna se je glede na zadnja dva meseca njena vrednost zmanjšala za skoraj tretjino, ob koncu pa je znova nekaj pridobila, tako da se je njen tečaj ob koncu petkovega trgovanja gibal okrog 372 evrov.
Pridobili smo tudi odziv Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki infrastrukturnega ministra opozarja, naj bo v prihodnje previdnejši glede komuniciranja. Zgodba o Petrolu pa se s tem še ni zaključila. Po prejetju Petrolovega dopisa o likvidnostnih težavah družbe Geoplin je vlada SDH namreč naročila, da pregleda razmere v podjetju in predlaga ukrepe. Na mizi je dokapitalizacija Geoplina, ki bi po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča presegla ceno 200 milijonov evrov. Petrol ima v Geoplinu tričetrtinski delež.
Na političnem parketu so še vedno odmevale napovedane davčne spremembe. Na eni strani so samostojni podjetniki, ki bodo morda svojo pravico iskali tudi na ustavnem sodišču; na drugi pa opozicijska stranka NSi, ki je vložila svoj predlog sprememb zakona, s čimer bi vladi Roberta Goloba lahko preprečila, da sprejme svoj paket napovedanih davčnih reform v tem letu. Na četrtkovi seji je NSi vložila predlog za posvetovalni referendum o novem zakonu o dohodnini, s čimer je prestavila glasovanje o zakonu vsaj do novembra.
Ta teden smo nadaljevali tudi serijo nepremičninskih člankov; med drugim smo pregledali, za koliko in komu so se prodajala stanovanja na nekaterih prestižnih lokacijah. Analizirali smo kupoprodajne pogodbe v 11 novejših ljubljanskih soseskah, skupno pa smo našteli 48 stanovanj, katerih cena je presegla pol milijona evrov. Naleteli smo tudi na nekatera znana imena. V okviru analize transakcij smo med kupci našli športnike, predsednike in člane uprav, odvetnike, direktorje, nekdanje ministre, profesorje in celo profesionalnega igralca pokra.
Proti koncu tedna so odmevali prevzemi in nakupi slovenskih podjetnikov. Tako je slovenski podjetnik Ivo Boscarol, ki je v začetku leta prodal podjetje Pipistrel, po nakupu ljubljanskega Koloseja sedaj kupil še zemljišče Žita v ljubljanskem BTC. Kam vse bo Boscarol vlagal denar, ki ga je prejel kot kupnino za podjetje Pipistrel? O tem je govoril v intervjuju za revijo SBC Podjetnik.
Poleg Boscarola pa se je govorilo tudi o podjetniku Jocu Pečečniku, ki je prodal svoje podjetje Interblock. Oba sedaj kupnino vlagata v različne projekte. Pečečnik po nakupu podjetja Costella in Golfa Arboretum sedaj želi prevzeti še družbo za upravljanje premoženja Primorski skladi. Zbrali smo nekatere odzive panoge in komentar ATVP, ob tem pa poskušali najti odgovor na vprašanje, kako bo njegova poteza vplivala na celotno panogo upravljanja premoženja.
Teden je bil pester tudi na regionalni ravni. Podobno kot slovenska vlada smo tudi v redakciji Bloomberg Adria sestavili košarico 16 osnovnih živil in poslali novinarje v popis cen. Obiskali so trgovine z najvišjimi prihodki v vsaki državi, v Sloveniji Mercator, na Hrvaškem Konzum, v Srbiji Delhaize, v Bosni in Hercegovini (BiH) Bingo in v Severni Makedoniji KAM. V Sloveniji je košarica 16 osnovnih živil najdražja, in sicer stane 30,48 evra, najcenejša pa je v Severni Makedoniji, in sicer stane 19,23 evra. Pogledali smo tudi, kako se primerjajo cene Coca-Cole, čokolade Milka, Cedevite, Nutelle, Plazme, Vegete in Persila.
Teden je še zaznamovalo poročilo o stanju evropskih bank, ki opozarja na možnost krize. Kako so banke pripravljene in kako verjeten je črn scenarij? Ob tem se na evropskem bančnem nivoju dogajajo spremembe tudi pri Euriboru, ki je v svojih vrstah po desetih letih pozdravil prvo novo pridruženo banko. Evropska centralna banka (ECB) ob tem povečuje pritisk na nekatere banke, naj razumno izplačajo bonuse in nagrade za leto 2022 zaradi negotovosti glede slabših gospodarskih obetov.
Pisali smo tudi o težavah švicarske banke Credit Suisse, za katero je težavno leto. Zaznamovale so ga posledice zgrešenih investicij, afera s pranjem denarja, odhodi vodstvenih kadrov in izguba zaupanja med vlagatelji. Vedno glasnejša so ugibanja, ali lahko švicarska banka propade in povzroči večjo, sistemsko težavo za evropski bančni sektor. Naši sogovorniki so do takšnega scenarija sicer ostali zadržani.
