.webp){kind=icon}
Evropska unija (EU) je naletela na novo oviro pri sprejetju ambiciozne podnebne zakonodaje na področju prometa oziroma avtomobilske industrije. Po kompromisih pri načrtovani prepovedi izdelave motorjev na notranje izgorevanje do leta 2035 se koalicija osmih držav članic sedaj upira novim pravilom, ki omejujejo avtomobilske izpuste.
Francija, Italija, Bolgarija, Češka, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška nasprotujejo evropski zakonodaji po imenu Euro 7, za katero menijo, da bo odvračala od ključnih investicij, ki so potrebne za razogljičenje avtomobilskega sektorja, kot so zapisali v neuradnem diplomatskem dokumentu (angl. non-paper), ki so ga videli novinarji Bloomberga.
"Nasprotujemo kakršnim koli novim pravilom o emisijah izpušnih plinov - vključno z novimi zahtevami glede testiranja ali novimi mejnimi vrednostmi emisij - za avtomobile in kombije, saj bi ta nova pravila preusmerila naložbe industrije od doseganja prehoda na podnebno nevtralnost," so v dokumentu zapisale države.
Euro 7 poleg strožjih omejitev na izpuste ogljikovega dioksida predvideva tudi omejitve na ogljikov monoksid, dušikove okside in emisije, ki jih proizvajajo zračnice in zavore. Pravila, ki v veljavo stopajo 1. julija 2025, bi naslavljala predvidoma zadnjo generacijo motorjev na notranje izgorevanje, preden v veljavo stopi tudi prepoved izdelave takšnih motorjev, začrtana za leto 2035.
Tudi slednji ukrep je skozi evropske zakonodajne mline prišel z zamudo, saj je Nemčija, ki jo je skrbela izguba delovnih mest v močnem avtomobilskem sektorju, vztrajala na vključitvi izjem za t.i. e-goriva. Največje evropsko gospodarstvo sicer ni sopodpisnica dokumenta.
Države podpisnice imajo prav tako močne avtomobilske sektorje, ki zaposlujejo veliko ljudi in predstavljajo dobršen del državne proizvodnje – od češke Škode do francoskega Renaulta in Peugeota. Avtomobilski sektor zagotavlja neposredna in posredna delovna mesta za 13,8 milijona Evropejcev, kar predstavlja 6,1 odstotka vseh zaposlenih v EU. V neposredni proizvodnji motornih vozil dela 2,6 milijona ljudi, kar predstavlja 8,5 odstotka zaposlenih v evropskem proizvodnem sektorju, po podatkih Evropske komisije. Ta delež je precej večji na Slovaškem (16,2 odstotka), v Romuniji (15,2 odstotka) in na Češkem (13,8 odstotka), po podatkih Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA).
Avtomobilska industrija predstavlja tudi pomemben delež slovenskega proizvodnega sektorja, od novomeške tovarne vozil Revoz do mnogih dobaviteljev avtomobilski industriji, med njimi npr. LTH Castings, Kolektor in Hella Saturnus. Slovenija se pobudi osmih držav ni pridružila. Slovenski avtomobilski grozd s strategijo Gremo 2030 stremi k zeleni mobilnosti preko elektrifikacije in digitalne preobrazbe.
