Fiskalni svet: 'Proračunsko načrtovanje ostaja pomanjkljivo'

S predlogom rebalansa za letošnje leto, ki je posledica reorganizacije vlade, je predviden visok primanjkljaj državnega proračuna, in sicer –4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Glede na lani bo tako višji za 2,2 odstotne točke, razlog za njegovo povečanje pa fiskalni svet vidi v povišanju "očiščenega primanjkljaja". Ta namreč daje ustreznejšo sliko javnofinančnih gibanj, saj ne upošteva neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje.

"Očiščeni saldo, ki je bil lani izravnan, naj bi po predlogu rebalansa letos izkazal primanjkljaj v višini –1.478 milijona evrov oziroma –2,3 odstotka BDP in je tako v celoti razlog za predvideno povečanje skupnega primanjkljaja," menijo na Fiskalnem svetu RS. Njegovo poslabšanje glede na lansko leto naj bi bilo v največji meri posledica predvidenega znižanja deleža prihodkov v BDP, zlasti davčnih, in še višje rasti investicijske aktivnosti kot v predhodnih dveh letih.

Po oceni fiskalnega sveta se bo rast "očiščene" tekoče porabe, kjer poleg učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje izločijo še odhodke za investicije in obresti, letos še pospešila zlasti kot posledica visoke inflacije, deloma pa tudi zaradi diskrecijskih ukrepov, sprejetih od začetka lanskega leta.

"Njen delež v BDP se zaradi nadaljnje visoke rasti nominalnega BDP sicer ne bo vidneje povečal, a bo letos precej višja od dolgoletnega povprečja in od trenutne ocene rasti srednjeročnega gospodarskega potenciala," ocenjujejo. To je tudi v nasprotju s smernicami Evropske komisije, ki države članice poziva k omejeni rasti tekoče porabe.

Nominalni BDP naj bi letos znašal 64,7 milijarde evrov, kar je skoraj desetino oziroma 5,7 milijarde evrov več kot lani in 2,8 milijarde evrov več kot v napovedi, ki je bila uporabljena pri pripravi proračunskih dokumentov jeseni lani. Večina razlike izhaja iz povečane ravni nominalne domače potrošnje oziroma potrošnje gospodinjstev, piše v poročilu fiskalnega sveta. Rast slednje naj bi se sicer letos med vsemi davčnimi osnovami najbolj upočasnila, a naj bi bila še vedno precej višja kot v povprečju obdobja med letoma 2014 in 2019. 

"Zastavljena visoka raven odhodkov državnega proračuna v letu 2023 in zniževanje deleža cikličnih prihodkov v BDP pomembno prispevata tudi k omejenemu manevrskemu prostoru za dodatno ukrepanje fiskalne politike v prihodnjih letih, ki bi slabšalo strukturni položaj javnih financ ter s tem vplivalo na srednjeročno vzdržnost javnega dolga," opozarjajo v fiskalnem svetu.

Ključni dejavnik predvidene rasti prihodkov letos so projekcije prejetih sredstev Evropske unije (EU), ki pa kljub znižanju glede na veljavni proračun po oceni fiskalnega sveta ostajajo optimistične. Prihodki od sredstev EU naj bi se letos povečali za več kot polovico in znašali 1,5 milijarde evrov, kar bi bilo skoraj 0,5 milijarde evrov več od najvišjega zneska doslej leta 2014. "Projekcijo kljub znižanju glede na jeseni lani znova ocenjujemo kot precenjeno," dodajajo na fiskalnem svetu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar