.webp){kind=icon}
Razlog za podaljšanje okrepljenega obmejnega nadzora na mejnih prehodih med Slovenijo in Avstrijo naj bi bilo po besedah avstrijskega notranjega ministra Gerharda Karnerja nadaljnje stopnjevanje migracijskega pritiska na notranje meje schengenskega območja. Poleg naraščanja ilegalnih prehodov meja vzdolž balkanske migracijske poti, o čemer smo na straneh Bloomberg Adria pred nedavnim že pisali, je avstrijski minister kot razlog navedel tudi slab obmejni nadzor na zunanjih mejah schengenskega območja.
Napovedal je, da bo Avstrija Evropsko komisijo (EK) o novem podaljšanju nadzora na notranji schengenski meji s Slovenijo in Madžarsko obvestila v prihodnjih dneh, saj naši severni sosedje ohranjajo tudi nadzor na mejnih prehodih s sosednjo Madžarsko.
Avstrijski minister je v pogovoru za prvi program avstrijskega nacionalnega radia še pojasnil, da je bil v zadnjem letu migracijski pritisk velik, zato je bilo nujno nadaljevati nadzor na notranji schengenski meji z obema sosedama. Nadzor na mejah ostaja nujen ukrep za ohranjanje varnosti avstrijskih državljanov, je še povedal član avstrijske vlade – vsaj dokler ne bo začel delovati nadzor na zunanjih schengenskih mejah.
Njegove izjave so v nasprotju z besedami slovenske ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanje Fajon, ki je v nedavnem pogovoru za Bloomberg Adria v zvezi s tem dejala, da obmejni nadzor na avstrijski meji obstaja že "predolgo let". V intervjuju iz sredine marca je v zvezi z umikanjem nadzora ocenila, da bo Avstrija po njenem pričakovanju "morala umakniti" mejno kontrolo, vsaj "če želimo obdržati schengenski prostor pri življenju".
Karner je v zvezi z obmejnimi kontrolami izpostavil trend krepitve migracijskega pritiska na Italijo, s katero ima Slovenija – poleg Madžarske in Hrvaške – organizirane skupne obmejne patrulje. Avstrijski minister je v intervjuju omenil, da Slovenija beleži "300-odstoten porast" nezakonitih migracij, zaradi česar je po njegovem "nujno, da se Avstrija pravočasno odzove in se pripravi". "Ker se moramo pod vsakršnimi pogoji izogniti situaciji, s kakršno smo se soočili v zadnjih letih," je dodal.
Ministrica Fajon pa je v našem pogovoru glede skupnih obmejnih patrulj ocenila, da je sodelovanje policij ključno, saj bomo tako "obvarovali naše skupne meje, ohranili naš schengenski prostor in se skupaj branili proti nezakonitemu preseljevanju".
Avstrija je nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko uvedla leta 2015, na vrhuncu begunske krize, kasneje pa ga vsake pol leta podaljšala za nadaljnjih šest mesecev.
To je storila tudi lanskega novembra, tako da se bo zadnji rok iztekel 11. maja letos. Med razlogi za vnovično podaljšanje nadzora je Dunaj pred pol leta navedel precej podobne razloge, in sicer povečanje migracijskih tokov, med drugim tudi zaradi vizumskih politik na Zahodnem Balkanu, povečanje sekundarnih migracij zaradi trenutnih razmer na zunanji meji Evropske unije (EU) ter aktivnosti organiziranih skupin tihotapcev. Z razlogi za periodično podaljševanje obmejnega nadzora se slovenska stran ne strinja, pristojna ministrica pa v nasprotju z avstrijsko vlado večjo grožnjo schengenskemu prostoru vidi v krepitvi nadzora na notranjih mejah držav članic kot v stopnjevanju migracijskega pritiska na EU.
