.webp){kind=icon}
Z ministrstva za notranje zadeve (MNZ) so sporočili, da so pogodbo za odstranitev ograje na slovensko-hrvaški meji po pridobitvi manjkajoče dokumentacije podpisali s podjetjem Minis, ki je bilo pred tem izbrano na javnem natečaju.
Dodali so, da s tem izpolnjujejo koalicijsko zavezo o odstranitvi ograje na slovensko-hrvaški meji, ki je z "vstopom Hrvaške v schengensko območje meja (med Slovenijo in Hrvaško) postala notranja meja Evropske unije (EU)". Ograja je bila postavljena leta 2015, ko je število nezakonitih prehodov državne meje zaradi migracijskega navala močno naraslo. Ob tem so dodali še, da so se okoliščine od njene postavitve leta 2015 "bistveno spremenile". Ograja, še zlasti pa rezilna žica, je zato nesorazmeren ukrep, še pojasnjujejo, ki "ne preprečuje nezakonitih prehodov meje, ima pa številne negativne posledice".
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je v zvezi z varovanjem naše južne meje v nedavnem intervjuju za Bloomberg Adria opozorila na naraščajoče število ilegalnih prehodov, vendar poudarila, da "Slovenija s policijami sosednjih držav zelo dobro sodeluje. Imamo porast nezakonitih migrantov, ukvarjamo se z neurejenimi migracijami. Tu želimo Hrvaški resnično pomagati pri varovanju zunanje schengenske meje, kar si želimo doseči s kupnimi patruljami Slovenije, Hrvaške in Italije."
Vsekakor bo imela Hrvaška po tej plati v prihodnje polne roke dela. Kot namreč razkrivajo podatki slovenske policije, je bilo lani, ko je bilo varovanje zunanje evropske meje na Balkanu še naloga slovenskih obmejnih organov, na naših mejah obravnavanih 32.024 nedovoljenih prehodov državne meje. Statistika je presunljiva in kaže na jasen trend strmega porasta, saj je, kot ugotavlja policija, "ta številka za 214 odstotkov večja glede na primerljivo obdobje 2021, ko je bilo obravnavanih 10.198 nedovoljenih prehodov".
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je izredno notranjo revizijo uvedel ob sumu, da pri postopku oddaje javnega naročila za odstranitev panelne ograje na meji s Hrvaško obstajajo netransparentnost in korupcijska tveganja. Na morebitne nepravilnosti so sicer opozorili v poslanski skupini Nove Slovenije, na zahtevo katere je o tem razpravljala tudi komisija državnega zbora za nadzor javnih financ.
Kot so še sporočili z ministrstva, iz ugotovitev končnega revizijskega poročila ne izhajajo zadržki, da pogodbe z izbranim ponudnikom ne bi mogli skleniti. Pri tem velja izpostaviti, da je podjetje Minis ograjo leta 2015 tudi postavljalo. "Potem ko smo pridobili še manjkajočo dokumentacijo in je zdaj postopek tudi ustrezno zaključen, je vodstvo ministrstva sprejelo odločitev o podpisu pogodbe z na javnem natečaju izbranim ponudnikom, podjetjem Minis," so sporočili z MNZ.
