Dobava vojaške opreme Ukrajini se stopnjuje; koliko prispeva Slovenija?

V naši analizi leto dni trajajočega ukrajinskega konflikta smo s strokovnjaki z različnih področij na vojno med drugim pogledali tudi z vidika dobave vojaške opreme in orožja. Ta je poleg gospodarskih pomoči Ukrajini na eni in ekonomskih sankcij na drugi pravzaprav ključni vidik opredeljujočega spopada 21. stoletja, kar ne nazadnje dokazuje tudi niz paketov pomoči zahodnih zaveznikov.

Ukrajinskim branilcem vse bolj nečloveškim razmeram in stopnjevanju surovosti ruskih napadalcev navkljub nihče ne more oporekati srčnosti in zavzetosti za boj. Pravzaprav je vojna – namesto razpada države in sloge zahodnega bloka, na kar je ob začetku invazije stavil ruski predsednik Vladimir Putin – Ukrajince spodbudila, da so kot narod strnili vrste in se postavili po robu neprimerno močnejšemu nasprotniku. Ukrajina se, kakor se je v nedeljskem intervjuju na RTV Slovenija izrazil dolgoletni dopisnik časnika Delo iz Moskve in odličen poznavalec Rusije Branko Soban "bojuje s 43-milijonsko vojsko".

A to vojsko je treba v sodobnem konfliktu tudi primerno opremiti. To je v našem pogovoru kot ključni izziv vojne tako za Ukrajino kot tudi za njene zaveznice na Zahodu izpostavil obramboslovec in evropski poslanec Klemen Grošelj. "Aktivnost ukrajinskega vojaškoindustrijskega kompleksa je omejena na vzdrževanje in popravila tehnike sovjetskega izvora in razvoja zelo omejenega nabora novih sistemov," je o uvodni ubornosti opreme ukrajinskih oboroženih sil pojasnil strokovnjak obramboslovja. Ukrajinci so z omejenimi sredstvi dosegli veliko, vendar je ukrajinska obramba po njegovem življenjsko odvisna od konstantne pomoči zahodnih zaveznikov. "Za zagotavljanje potreb ukrajinske vojske je ne glede na vse besede v danem trenutku pomoč držav Zahoda ključna," v zvezi z odvisnostjo ukrajinskih branilcev od tuje pomoči, zlasti Združenih držav Amerike (ZDA), ugotavlja obramboslovec.

Evropa nad krizo pomanjkanja streliva z dvema instrumentoma

Kakšna oziroma kolikšna torej ta pravzaprav je? Največji donatorji vojaške opreme so razumljivo ZDA, ki niso samo glavni zaveznik Kijeva, ampak imajo predvsem največje zaloge orožja in so največji izvoznik. Po podatkih stockholmskega inštituta za mirovne raziskave SIPRI je bil delež ZDA v mednarodni trgovini z orožjem v letu 2021 51-odstoten, na drugem mestu so bili z 18,6 odstotka svetovne trgovine Kitajci in na tretjem s 6,8 odstotka Združeno kraljestvo. Po podatkih ameriškega ministrstva za obrambo so ZDA v lanskem letu prodale za 205,6 milijarde orožja, kar je 49 odstotkov več kot v predlanskem letu. Takrat je svetovna trgovina z orožjem po podatkih SIPRI prvič presegla dva tisoč milijard dolarjev.  

Ameriška podjetja, kot so Lockheed Martin, Raytheon in Boeing, so namreč vodili proizvajalci orožja in razvoja oborožitvene tehnologije na svetu, medtem ko so v ZDA za potrebe svoje vojske po poročanju Bloomberga v minulem letu namenili 782 milijard ameriških dolarjev. Za letošnje leto naj bi Washington proračun tamkajšnjega ministrstva za obrambo dodatno povečal za 75 milijard dolarjev, na skupno 857 milijard dolarjev.

Ameriški predsednik Joe Biden je med nenapovedanim obiskom Poljske pred obletnico spopada dejal, da "Ukrajina nikoli ne bo padla v ruske roke". "Preprosto je," je o podpori Ukrajini na vrtu varšavskega gradu dejal Biden. "Če Rusija preneha napadati Ukrajino, bi bilo s tem vojne konec. Če bi se Ukrajina prenehala braniti pred Rusijo, bi to pomenilo konec Ukrajine. Zato se skupaj tako trudimo, da se Ukrajina lahko brani," je povedal Biden in obenem napovedal nov paket vojaške pomoči v vrednosti 2,1 milijarde dolarjev; le nekaj dni kasneje je sledila nova tranša pomoči v vrednosti dodatne pol milijarde dolarjev.

Najnovejši paket opreme, ki poleg večjih količin klasičnega topniškega streliva vključuje tudi strelivo za napredni sistem Himars, težke strojnice, radarje, 181 bojnih vozil MARP in moderne pametne oziroma hibridne izstrelke proizvajalca Boeing, naj bi po poročanju Bloomberga v Ukrajino dobavili šele čez devet mesecev. Prav dolgi dobavni roki in pomanjkanje orožja, zlasti topniškega streliva zahodnih kalibrov 105 in 155 milimetrov, predstavljajo vse večjo oviro pri zalaganju Ukrajine z orožjem.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v zvezi s tem dejal, da so proizvodne zmogljivosti zaveznic trenutno tako (pre)obremenjene, da ima dobava topniškega streliva velikega kalibra kar dveletno čakalno vrsto. Zato članice Evropske unije (EU) pripravljajo postopke oziroma mehanizem za skupno nabavo orožja za Ukrajino, ki naj bi bil po pojasnilih, ki smo jih prejeli s sedeža Evropske komisije, v izhodišču osnovan na obstoječem evropskem mirovnem instrumentu (angl. European Peace Facility – EPF). Mehanizem je predvsem kratkoročna rešitev za akutno pomanjkanje zalog topniškega streliva, ki ga Ukrajina dnevno porabi do šest tisoč kosov.

Medtem v zvezi z dolgoročno rešitvijo problema Evropska komisija razmišlja o nadgradnji projektne skupine za skupna javna naročila za obrambo, ki deluje od minulega poletja naprej. O teh dveh mehanizmih oziroma o namerah Evropske komisije in zveze Nato v zvezi s skupnimi dobavami orožja Ukrajini ter vlogi Slovenije bomo na straneh Bloomberg Adria podrobneje poročali v naslednjih dneh.

Slovenija na fronto doslej poslala čelade, puške in tanke

Medtem skupna vrednost že dostavljene in obljubljene ameriške vojaške pomoči po podatkih Inštituta za svetovno ekonomijo v Kielu znaša zajetnih 73 milijard dolarjev. Finančno vrednost pomoči so ekonomisti inštituta izračunali na podlagi podatkov o vrsti in količini opreme in orožja ter njihovi tržni ceni, pojasnjujejo.  Na drugem mestu je EU s skupaj 54,9 milijarde dolarjev, kjer sta v ospredju Nemčija s 6,15 milijarde dolarjev in Poljska 3,55 milijarde dolarjev. Med državami širšega evropskega prostora izstopa še pomoč Združenega kraljestva, ki je 8,3 milijarde dolarjev – takoj za ZDA – na skupnem drugem mestu.

Naša država je z 62 milijoni evrov na 31. mestu. Predstojnica katedre za obramboslovje na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Jelena Juvan v zvezi s tipom vojaške opreme oziroma orožja, ki ga je naša država doslej poslala v Ukrajino, ugotavlja, da je seznam precej raznolik. "Slovenija je v Ukrajino poslala 28 slovenskih tankov M55S, v zameno pa od Nemčije prejela 35 težkih nakladalnih vojaških transportnih vozil in pet težkih vodnih cistern ter dva učna tanka in strelivo zanje," pravi Juvan, k čemur je treba "prišteti še del pušk iz strateške rezerve, strelivo in čelade. Junija 2022 smo poslali 35 oklepnikov BVP M80A."   

Ekonomisti omenjenega inštituta iz Kiela so izračunali, da je vrednost ameriške vojaške pomoči Ukrajini, izražena v odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP) doslej dosegla 0,4 odstotka. V primerjavi z drugimi vojnami, v katere so bile ZDA doslej vpletene neposredno, kot ena od vojskujočih strani, je to relativno malo. Za operacijo Puščavski vihar so Američani v 90. letih 20. stoletja denimo namenili odstotek svojega BDP. Na drugi strani bodo denimo Rusi za pokrivanje lastnih vojaških v letošnjem letu namenili več kot pet odstotkov BDP.

Nasploh je količina orožja, ki so ga zavezniki doslej poslali v Ukrajino – izvzemši ZDA –, relativno skromna. Še posebej če sredstva primerjamo z denarjem, ki so ga posamezne države namenile za blaženje posledic draginje in energetske krize, ki je svet med drugim zajela tudi zaradi ruske invazije. "Pomoč, ponujena Ukrajini, je običajno le delček pomoči, ki jo vlade porabijo za blažitev posledic krize v svojih državah," so zapisali nemški analitiki in dodali, da je denimo Nemčija za pomoč gospodinjstvom in gospodarstvu od januarja 2022 namenila 250 milijard evrov vzpodbud. Slovenija v tem pogledu ni izjema, saj naj bi naša vlada po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča v ta namen v letošnjem letu namenila 1,21 milijarde evrov, kar je skoraj 20-krat manj od skupne vrednosti dobavljenega orožja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar