.webp){kind=icon}
Hrvaški upokojenci bodo z naslednjim letom začeli prejemati višje pokojnine. Zvišala se bo tudi najnižja pokojnina, in sicer za 1,5 odstotka v začetku naslednjega leta in za dodatnega 1,5 odstotka v začetku 2025. Povprečna pokojnina na Hrvaškem sicer znaša 2.880 kun (384 evrov).
"Omogočamo pravičnejše pokojnine, z dvema spremembama pa bomo zajeli 300 tisoč upokojencev, za katere bomo namenili 1,1 milijarde kun (150 milijonov evrov). Več kot 136 tisoč upokojencev bo dobilo 10 odstotkov višjo pokojnino, povprečno za 250 kun (33 evrov). To je skupno 375 milijonov kun (50 milijonov evrov) v letu 2023," je na novinarski konferenci povedal hrvaški premier Andrej Plenković in izrazil zadovoljstvo nad številom aktivnega prebivalstva. "Danes je število zavarovancev, ki delajo, največje v zadnjih 20 letih. Imamo 1.622.000 zavarovancev, kar nam omogoča večjo vzdržnost pokojninske blagajne in varnost," je poudaril.
Ena od večjih sprememb pokojninskega modela na Hrvaškem upokojencem poleg osebne pokojnine prinaša tudi pravico do dela pokojnine umrlega zakonskega partnerja. Ta del bo znašal 27 odstotkov, največji znesek celotne pokojnine pa ne bo smel presegati 5.850 kun (787 evrov). Več kot 155 tisoč hrvaškim upokojencem se bo tako pokojnina zaradi pravice do pokojnine umrlega zakonskega partnerja povečala za 550 kun (73 evrov) na mesec.
Preberi še
Hrvaška z novim letom prevzema evro
Evropska komisija in ECB v konvergenčnem poročilu ocenjujeta, da Hrvaška kot edina članica izven evro območja izpolnjuje kriterije za prevzem skupne valute.
02.06.2022
Cene nepremičnin na Hrvaškem bodo z uvedbo evra zrasle
Nepremičnino na Hrvaškem si lasti več kot 110 tisoč Slovencev, zanimanje za nakup v Istri in na obmejnih območjih se je lani povečalo.
16.05.2022
Vsi trije ukrepi bodo začeli veljati 1. januarja naslednje leto, hrvaška vlada pa bo zanje do leta 2025 namenila 4,4 milijarde kun (590 milijonov evrov).
Spremembe se obetajo tudi za delavce
Hrvaška vlada poleg sprememb na področju pokojnin pripravlja tudi spremembe na področju dela, o katerih se že usklajuje s sindikati in delodajalci. Predlog nove delovne zakonodaje naj bi vlada pripravila do konca julija, jeseni pa bi se lahko znašla v saboru, poroča hrvaški časnik Jutarnji list.
Prvič doslej bo predvidena možnost, da se sindikat za svoje člane dogovori za dodatne pravice, kot so na primer višje božičnice, regres ali dodatki za otroke.
Predviden je tudi bistveno večji obseg ur za dodatno delo. To pomeni, da bi delavci poleg 40-urnega tedenskega delovnika pri enem delodajalcu lahko sklenili dogovor o delu za drugega delodajalca do osem ur tedensko. Štiri mesece bi delavec ob svojem rednem delu za drugega delodajalca lahko delal tudi do 16 ur na teden.
Tretja pomembna sprememba je vezana na omejevanje zaposlovanja za določen čas. Delodajalci bodo lahko pogodbe za tovrstne zaposlitve podaljšali le trikrat v skupno treh letih. Predvidena je tudi definicija platformnega dela.
